evidentiranje urejene meje - parcelacija - družbena lastnina - pravica uporabe na nepremičnini - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ko gre, kot v tem primeru za nepremičnino, za katero je v zemljiški knjigi še vedno vpisana družbena lastnina, je pomembno, da po ustaljeni sodni praksi vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni konstitutivne narave.
Prvi tožnik ni izkazal pravnega interesa, zakaj ponovno vlaga tožbo v upravnem sporu, ki ga je zoper isti izpodbijani akt že sprožil 15. 12. 2019 in se pred naslovnim sodiščem že vodi. Navedeni cilj (pridobitev pravne podlage za terjanje odškodnine) bo lahko (ob domnevi, da predhodno vložena tožba izpolnjuje vse procesne predpostavke in jo bo sodišče lahko obravnavalo) dosegel že v predhodno sproženem upravnem sporu. To pa pomeni, da si s to tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja in sodišče zato njegove tožbe ne more vsebinsko obravnavati iz tega razloga.
Potrdilo, ki ga je drugi tožnik priložil, in ki po vsebini izkazuje, da je drugi tožnik kot arhitekt opravil strokovni izpit, nima nikakršne zveze s pravniškim državnim izpitom, ki je pogoj za zastopanje strank v upravnem sporu. Zato drugi tožnik ne more nastopati kot pooblaščenec prvega tožnika v upravnem sporu (ne glede na zastopanje pravne prednice prvega tožnika in nato prvega tožnika v upravnem postopku), za kaj drugega (npr. da nastopa kot soskrbnik prvega tožnika v času njegove bolezni in da je opravil ''rigoroz'' pred Ministrstvom za pravosodje) pa ni predložil nobenih dokazov. Tožbe tako tudi ni vložila upravičena oseba in jo je treba zavreči še iz tega razloga.
kataster stavb - pravilnost vpisa - evidentiranje nepremičnin - sprememba podatkov katastra stavb - delitev skupnega dela stavbe
Breme dokaza, da so izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji za vpis spremembe podatkov v kataster stavb, je na ramenih vlagatelja zahteve.
Lastnik, ki meni, da dejanska površina (dela) stavbe ne ustreza površini, vpisani v kataster stavb, ima na podlagi določil ZEN možnost pri geodetski upravi vložiti zahtevo za spremembo podatkov o površini (dela) stavbe. Ker tožnik zahteve za spremembo površine dela stavbe ni vložil, je geodetska uprava ravnala pravilno, ko je njegovo zahtevo za delitev tega dela stavbe zaradi znatnih ugotovljenih odstopanj v površinah delov stavbe zavrnila.
ureditev meje - postopek za sodno ureditev meje - osebna vročitev - pravilna vročitev - vročilnica - domneva resničnosti javne listine
Tožnik v obravnavani zadevi ostaja pri goli trditvi, da poziv k sodni ureditvi meje ne njemu, ne njegovemu pooblaščencu sploh ni bil vročen. Pri tem gre na prvi pogled sicer za zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga smiselno oziroma logično sploh ni mogoče dokazovati, vendar pa – kot je bilo že obrazloženo – v tem primeru ne gre za dokazovanje, da vročitev ni bila opravljena, temveč za dokazovanje, da vsebina javne listine (vročilnice), ki potrjuje to vročitev, ni resnična.
evidentiranje nepremičnine - ureditev meje - postopek ureditve meje - stranka v postopku
Glede na določbo prvega odstavka 49. člena ZEN, ki določa, da mora pred evidentiranjem delitve parcele biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, je izvedba postopka evidentiranja delitve parcele del postopka ureditve meje, kolikor meja ni urejena že pred parcelacijo. V primerih parcelacije parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP.
Glede na zakonsko ureditev je v utemeljitvi odločbe o zahtevi, kot je obravnavana (uskladitev podatkov zemljiškega katastra), treba konkretno navesti, kakšni so podatki o nepremičninah, na katere se zahtevek nanaša, vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ter na katerih (točno opredeljenih) listinah (s kakšno vsebino) iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ti vpisi temeljijo. Že prvostopenjski organ bi torej moral v izpodbijani odločbi navesti konkretno ugotovljeno dejansko stanje o tem, kakšni podatki so glede zadevnih nepremičnin vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in v katerih točno opredeljenih listinah iz zbirke listin imajo ti vpisi podlago. Pri tem ne zadošča splošno navajanje listin oziroma splošno sklicevanje na spise IDPOS postopkov, ampak je treba konkretno navesti relevantne listine in njihovo vsebino. Še toliko bolj je to pomembno in potrebno, ker gre za zadevo, v kateri se izpostavljajo vprašanja strokovno-tehnične narave. Obenem bi se moral prvostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh dokazov, ki jih je tožnik predlagal v obravnavani zahtevi. Če upravni organ določenega dokaza ne izvede, mora to zavrnitev utemeljiti, ker gre sicer za kršitev strankine pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve. Dokazne predloge upravni organ utemeljeno zavrne iz formalnih razlogov (npr. če dokazni predlog ni pravočasen ali če ni substanciran) ali iz vsebinskih razlogov, npr. kadar je dokaz nepotreben (ker je dejstvo že dokazano in naj bi predlagani dokaz že ugotovljeno dejstvo le potrdil), kadar je dokaz nerelevanten (ker dejstvo, ki naj bi se tako dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno) ali kadar je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; v vsakem primeru pa mora to zavrnitev v odločbi obrazložiti.
ZEN člen 30, 31, 31/1, 31/4, 31/5, 32, 47, 48, 48/1, 48/4, 48/6.
evidentiranje parcelacije - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika
Za izvedbo postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen elaborat parcelacije, soglasje lastnikov ni potrebno. Postopek parcelacije ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v konkretnem primeru iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.
Zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi, ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb.
ZEN člen 31, 32. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5, 4/6, 4/9.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave
Sodišče se strinja z navedbami tožnikov v tožbi, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe prvega in drugega odstavka 31. člena ZEN. Čeprav bi moral v zapisniku biti opisan potek mejne obravnave (drugi odstavek 32. člena ZEN) oziroma bi zapisnik moral obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (peti odstavek 4. člena Pravilnika), zapisnik tako ni pisan.
evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - napake volje
Če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek
V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.
ureditev meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - varstvo pravic stranke
Z zapisnikom je dokazano, da se je tožnik s predlagano mejo strinjal. Nedokazana je navedba, da je tožnik podpisal zgolj prisotnost na obravnavi, ker vsebina zapisnika dokazuje nasprotno. Tožnik dokazov, ki bi dokazovali morebitno nepravilnost zapisnika, niti ne predlaga.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - parcelne meje - urejena meja
Ugovor tožečih strank, da v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska meja med njihovimi zemljišči in zemljiščem v lasti investitorke, na katerem je namerevana gradnja, ni skladna s katastrskimi mejami, posledično pa naj ne bi bil izkazan pogoj pravice graditi, je neutemeljen. Urejena meja je tista meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk, določene s predpisano natačnostjo. Tožeča stranka je sicer v postopku pred upravnim organom prve stopnje zatrjevala neurejenost spornega dela parcelne meje, vendar za to ni predložila nobenega dokazila.
ZEN člen 26, 27, 27/1, 28, 29, 29/2, 39, 39/1, 45, 45/1. SPZ člen 225.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - evidentiranje zemljišča pod stavbo - parcelacija - stvarna služnost
Tožnika kot (so)lastnika gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in z njo povezane predhodne ureditve meje služečega zemljišča ne varujeta nobene svoje pravne koristi. Z upravnimi postopki za ureditev meje med parcelami in parcelacijo takšnih parcel namreč služnostna pravica ni okrnjena. V primeru, da bi bila tožnika motena pri izvajanju služnostne pravice ali bi jima bilo njeno izvajanje onemogočeno oziroma, če bi služnostni zavezanec kršil svoje obveznosti, ki jih ima do tožnikov iz sklenjenih civilnopravnih razmerij oziroma na njihovi podlagi izdanih sodnih odločb, gre pri tem za spore iz civilnopravnih razmerij, ki se rešujejo v za to predvidenih postopkih.
urejanje meje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga - izjava o dejstvih in okoliščinah - kršitev pravil postopka
Izpodbijani akt o odločilnih dejstvih nima razlogov. Ne pojasni, kdaj naj bi predlagatelj obnove izvedel za izdano odločbo in iz česa tak zaključek izhaja. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi prvostopenjski organ vlogo z dne 8. 8. 2018 in dokazila, ki so ji bila priložena, vročil tožnici in ji dal možnost, da se o trditvah in dokazih predlagatelja obnove izjavi pred izdajo odločbe.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje
Upravni organ je v postopku ravnal pravilno, ko je po prejemu obvestila o začetku sodnega postopka pred pristojnim sodiščem o ureditvi meje, upravni postopek evidentiranja prekinil, po obvestilu sodišča, da je sodni postopek ureditve meje ustavljen in da tudi noben drug postopek o predmetni nepremičnini ne teče, pa je pravilno s postopkom nadaljeval in izdal izpodbijano odločbo.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - izjava volje - ustna obravnava
Iz podatkov upravnih spisov, natančneje iz zapisnika mejne obravnave, tak potek mejne obravnave, kot je povzet med razlogi drugostopne odločbe, ne izhaja. K podpisom udeležencev mejne obravnave (razen k podpisu enega od udeležencev na str. 6 zapisnika), ni navedenega datuma podpisa, k zapisu ''odklanja podpis'' pri tožniku (in tudi drugih udeležencih) pa ni navedeno, kakšni so razlogi za odklonitev podpisa, kar vse bi pa moral zapisnik vsebovati. Kot ugovarja tožnik, je podpis odklonil (med drugim) tudi zato, ker je pokazal svojo mejo oziroma ker se s predlagano mejo ni strinjal, torej je podal izjavo na mejni obravnavi. Če slednje drži (in kar bi moralo izhajati iz zapisnika mejne obravnave), potem bi moral prvostopni organ opraviti ustno obravnavo in šele po izvedbi ustne obravnave ter njenega rezultata nadaljevati s postopkom oziroma ga končati z izdajo odločbe. Odločitev prvostopnega organa, ki je temeljila na predpostavki, da ni razlogov za zavrženje zahteve ter da so podani pogoji za odločanje, je tako nezakonita oziroma vsaj preuranjena in jo mora sodišče iz teh razlogov odpraviti.
kataster stavb - skupni del večstanovanjske zgradbe - sprememba podatkov katastra stavb - udeležba v postopku
Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi šlo v tej zadevi zgolj za spremembo površine dela stavbe zaradi določitve njegove površine z večjo natančnostjo v smislu drugega odstavka 89. člena ZEN, kar zatrjujejo prizadete stranke. Upravna organ namreč kot razlog za spremembo, kot že rečeno, navajata uskladitev podatkov na način, da se delu stavbe v lasti prizadetih strank prišteje površina terase v četrti etaži. To pa, kot izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na spremembo tlorisa in števila etaž, torej na spremembo v smislu prvega odstavka 89. člena ZEN.
Iz narave spreminjanja podatkov o površini stavbe ali dela stavbe v katastru stavb izhaja, da morajo imeti možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata tudi lastniki drugih delov stavbe, in sicer ne glede na to, kaj je razlog za spremembo površine.
pravni interes - prava in resnična volja - evidentiranje meje
S tem, ko tožnika zatrjujeta, da se ne bi strinjala s potekom meje, kot jo je na mejni obravnavi pokazal geodet, če ne bi bila zaradi njegovih izjav prepričana, da bo prišlo tudi do zamenjave zemljišča, očitno zatrjujeta napako svoje volje. Po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN pa je to okoliščina, ki je ne moreta uveljavljati v upravnem sporu, temveč le v pravdnem postopku.
Način uveljavljanja pravic drugih strank v sicer zakonito vodenem postopku ne more biti razlog, ki bi ga lahko tožnik uspešno uveljavljal v urpavnem sporu.
Tožnika sta po pooblaščenem geodetskem podjetju vložila zahtevo za parcelacijo parcele 211/1, k.o. ..., ki jo je organ prejel 30. 5. 2018. Z vlogo z dne 8. 6. 2018 sta zahtevo umaknila. Navedeno med strankami ni sporno. To pa pomeni, da je organ imel podlago, da je izdal izpodbijani sklep. Razlogi, ki so tožnika privedli do umika zahteve, glede na zgoraj povzeto določbo prvega odstavka 135. člena ZUP niso pomembni. Stranka ima namreč pravico, da delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe (prvi odstavek 134. člena ZUP), to pravico pa sta tožnika tudi izkoristila, izdani sklep pa je posledica njunega umika zahteve. Uvedba postopka, ki se začne na zahtevo stranke, v katerem naj bo odločeno o njenem zahtevku, je namreč odvisna od stranke, ki lahko tudi umakne zahtevo vsak čas med postopkom.
ZEN člen 70, 80, 80/1. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2002) člen 10a. SPZ člen 105, 105/2, 105/3, 105/4. SZ-1 člen 20, 20/4.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - stavba z več posameznimi deli - skupni deli stavbe - solastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat
Postopek vpisa stavbe v kataster ni postopek, ki bi bil namenjen ugotavljanju, kdo naj bi bil dejanski lastnik določenih delov stavbe, pa tudi ne temu, kdo posamezne dele stavb ali dele skupnih prostorov dejansko uporablja in ima za tako uporabo pravni naslov oziroma tega naslova nima. V geodetskem postopku geometer zgolj izdela elaborat stavbe, ki vsebuje predpisane obrazce in v katerih se povzamejo podatki o številki stavbe ali dela stavbe, stanovanja, poslovnega prostora, dejanski rabi (ne pa o uporabi, torej o tem, kdo prostor uporablja), površini dela stavbe in o drugih okoliščinah, vsebovanih v obrazcih.
Pripojitev pomožnih delov k posamičnim delom stavbe bi bila možna le v primerih, ko pomožni del spada k stanovanju ali drugemu samostojnemu prostoru samo, če je bilo ob delitvi tako izrecno določeno. Če posebnega dogovora ni bilo, spada med skupne dele in tako ne more predstavljati dela posameznega dela stavbe oziroma dela stanovanja ali poslovnega prostora.