meja - mejni ugotovitveni zapisnik - izračun površin zemljišča
Iz zapisnika o mejno ugotovitvenem postopku je razvidno, da so se s soglasjem obeh tožnikov ugotovile in zamejničile mejne točke na posestnih mejah. Zapisnik sta kot prizadeta lastnika podpisala. Zato je tožena stranka pravilno upoštevala mejni ugotovitveni zapisnik, sestavljen po določbah 14. člena ZZkat, ki je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Na podlagi ugotovljenih in zamejničenih mej je opravila izračun površin parcel, med katerimi se je meja uredila. Izračun površin zemljišča ob v naravi zamejničenih mejah pa je zgolj računska operacija, ki posledično nima vpliva na potek meje, ki je v naravi stranki znana že s postavitvijo mejnih znamenj.
mejni ugotovitveni postopek - nesoglasje glede posestne meje parcele - sodni postopek za ugotovitev meje
Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasja med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek prizadete lastnike, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev meje. Če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. V primerih, ko meja zaradi nedoseženega soglasja ni postala dokončna, se v skladu z določbami 1. odstavka 15. člena ZZKat in 53. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87) potek posestne meje prevzame do odprave navedenega nesoglasja iz podatkov obstoječega katastra.
Pri parcelaciji obravnavanih nepremičnin je organ vezan na sodno poravnavo, iz katere izhaja način parcelacije, ne glede na drugačne zahteve solastnikov. V primeru neprostovoljne izvršitve namreč pravnomočne sodne odločbe izvršuje sodišče splošne pristojnosti v izvršilnem postopku, tako tudi sodne poravnave o razdružitvi solastnine, za katere izvršitev je v 19. poglavju ZIZ - razdelitev stvari (234. - 237. člen ZIZ) predpisan poseben postopek. Pristojni prvostopni organ v teh primerih postopek parcelacije sprovede šele po sklepu sodišča, (izvršilni sklep o dovolitvi razdelitve kot je določena v izvršilnem naslovu - sodni poravnavi) kot tudi določa 2. odstavek 26. člena ZZKat.