Sodišče zaključuje, da je stališče tožene stranke, da je edini ustrezni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE nepravdni postopek napačno, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka v 30 dnevnem roku od prejema poziva pri pristojnem sodišču sprožila ustrezen sodni postopek, to pa je tako nepravdni kot tudi pravdni postopek ter na tej podlagi odločiti o zakonitosti prvostopenjske odločbe.
URS člen 22, 22, 22, 22. ZUP člen 9, 138, 9, 138. ZENDMPE člen 26/3, 26, 26/1, 26/2, 26/3, 26, 26/1, 26/2.
ureditev meje - zemljiški kataster
Sodišče drugače kot tožena stranka meni, da je treba določbo 3. odstavka 26. člena ZENDMPE razlagati v povezavi z določbo 2. odstavka istega člena, kar pomeni, da mora biti lastnik, ki je podal izjavo iz 3. odstavka 26. člena ZENDMPE, s strani geodetske uprave poučen o tem, da je začet upravni postopek ureditve meje in da se bo njegova izjava štela kot izjava stranke v upravnem postopku. Le na ta način se takšnemu lastniku da možnost, da v upravnem postopku varuje svojo pravico oziroma pravno korist (9. in 138. člen ZUP) in s tem zagotovi uresničevanje ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS).
ZZKat člen 413, 15, 15/2, 26. ZUP člen 260, 260/1-9.
parcelacija - zemljiški kataster
Glede na specifičnost mejnega ugotovitvenega postopka morajo biti po mnenju sodišča izpolnjene vse procesne zahteve ZZKat, da lahko govorimo, da je bila stranki dana možnost udeležbe v postopku. In ker v konkretnem primeru te procesne zahteve niso bile izpolnjene, imata tožnika možnost zahtevati obnovo takega nezakonitega mejnega ugotovitvenega postopka.
ZDKG člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZUP člen 42, 129, 42, 129. ZENDMPE člen 5, 5/2, 5, 5/2.
sprememba vpisa podatkov - zemljiški kataster
Ker je od vrste rabe zemljišča odvisen status zaščitene kmetije, od slednjega pa dedni delež dediča, lahko vsak dedič, ki meni, da vpisani podatek o vrsti rabe zemljišča ne izkazuje resničnega stanja, predlaga uvedbo postopka njegove spremembe v zemljiškem katastru, saj na ta način varuje svoje pravice in pravne koristi.
ZENDMPE člen 25/1, 20, 20/5, 25, 25/1, 20, 20/5, 25.
mejna obravnava - vabilo na obravnavo - ureditev meje
Namen zakonskih določb o vabljenju v ZENDMPE ni zgolj v opustitvi formalnosti, ki so določene v ZUP, ampak v zagotovitvi roka za pripravo mejne obravnave, zato ustvarjanje novih fikcij, mimo določb ZUP, ni dovoljeno.
Podlaga za ugoditev ugovoru zoper odločbo o ugotovitvi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskemu razredu, je opravljeno dejanje v postopku, ki ima za posledico spremembo v oštevilčbi, površini vrsti rabe ali katastrskemu razredu.
izdelava zemljiškega katastra - ugovor zoper odločbo
Podlaga za ugoditev ugovoru zoper odločbo o ugotovitvi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskemu razredu, je opravljeno dejanje v postopku, ki ima za posledico spremembo v oštevilčbi, površini vrsti rabe ali katastrskemu razredu.
ZENDMPE člen 44, 45, 46, 46/1, 48, 49. SPZ člen 8.
parcelacija - ureditev meje s sodno odločbo
Določba 44. člena ZENDMPE določa, kateri akt državnega organa ali organa lokalne skupnosti je lahko pravna podlaga parcelacije. V obravnavanem primeru je postavitev meje oprta na izrek sodne odločbe. Sodišče ocenjuje, da je potrebno postavitev meje na podlagi sodne odločbe, opraviti z upoštevanjem ureditve civilnega prava, kjer je eno izmed osnovnih načel stvarnega prava načelo povezanosti zemljišča in objekta. Ne prvostopenjski organ niti tožena stranka navedenega vidika pri svoji odločitvi nista upoštevala, zato sodišče ocenjuje, da postavitev meje, kot izhaja iz prvostopenjske odločbe, ni skladna s pravno podlago, na osnovi katere je bila določena meja.
ZZKat člen 5. ZUP člen 256, 256/2, 49, 249, 249-9, 256, 256/2, 49, 249, 249-9.
obnova postopka - denacionalizacijski upravičenec - stranka v postopku
Pojem stranke opredeljuje ZUP v procesnem smislu glede na položaj, ki ga ima lahko oseba v upravnem postopku, ne pa tudi v materialnem smislu, ki pove, kdo ima po materialnem predpisu kakšno pravico, obveznost ali kakšno posebno korist v konkretni upravni stvari. Materialni predpis, sicer določa, kdo ima lahko lastnost stranke v geodetskem postopku na področju zemljiškega katastra (lastnik, imetnik pravice uporabe), kar pa še ne pomeni, da v navedenem postopku ne more kot stranski udeleženec sodelovati tudi oseba, ki izkaže da v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi, konkretno denacionalizacijski upravičenec.
Kadar sodišče odloča o delitvi parcel oziroma določa parcelne meje, v sodnem postopku sodeluje tudi izvedenec geodetske stroke (134. člen Zakona o nepravdnem postopku), ki v skladu s pravili geodetske stroke izdela skico o poteku sodno določene meje (135. člen Zakona o nepravdnem postopku). Skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki je sestavni del sodne odločbe in jo sodišče po njeni pravnomočnosti pošlje pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru (138. člen Zakona o nepravdnem postopku). Vpis sodno določene meje v zemljiškokatastrskem operatu nalaga geodetskemu organu tudi drugi odstavek 26. člena Zakona o zemljiškem katastru.
V upravnem postopku se urejajo meje, katerih potek med lastniki zemljišč ni sporen. Meja se uredi na podlagi podatkov zemljiškega katastra (tretji odstavek 15. člena ZENDMPE). Meja se torej določa tako, kot je vodena v zemljiškem katastru. Ne more se urediti po dejanskem poteku v naravi, t.i. uživalni meji, čeprav le-ta med strankami do tedaj ni bila sporna, temveč le po katastrski meji v skladu z določili zakona.
V postopku ureditve meje je možna tudi izravnava meje, če meja poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča. Izravnava meje je mogoča le ob sporazumu lastnikov zemljišč in pod pogojem, da se površina manjše parcele ne spremeni pod predpisano.
Mejni ugotovitveni postopek se za mejaša soseda ne konča s podpisom zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku, v kolikor se odločba o ugotovljenih spremembah nanaša tudi na z njegove strani zatrjevane pravice na zemljišču, ki mu jih je predlagatelj mejnega ugotovitvenega postopka s sporazumno ugotovljeno mejo priznal in je zato upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka.
Podatkov, ki so ugotovljeni v postopku, predpisanem v Zakonu o zemljiškem katastru - mejnem ugotovitvenem postopku, postopku nove izmere - in ki niso izpodbiti v postopku in na način, na kakršnega jih je mogoče izpodbiti, ni mogoče spremeniti s posebno odločbo. Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo napraviti le na podlagi listin, ki so predvidene s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim podzakonskim predpisom in na podlagi uradnih ugotovitev, ki jih opravijo geodetski organi.
Potem, ko je tožena stranka pravilno ugotovila, da je treba vlogo stranke obravnavati kot predlog za obnovo postopka, ni imela več podlage, da je o tej vlogi odločala kot o pritožbi.
Če lastniki parcel podajo soglasje, da se odpovedujejo vabljenju, ustna obravnava ni potrebna (3. odstavek 26. člena ZENDMPE) in upravni organ ima v soglasju lastnikov o poteku meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, podlago, da mejo uredi z odločbo (32. člen ZENDMPE).
Tožnica lahko v tem postopku sprememb zemljiškokatastrskih podatkov kot prizadeta stranka, saj je vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka za predmetno parcelo, ugovarja tistim dejstvom, ki bi lahko vplivala na odločitev v denacionalizacijskem postopku, to je ugotovljenim spremembam katastrskih podatkov.
revizija katastra - naznanilni list - ničnost upravnega akta
Naznanilni list s katerim je geodetski organ zemljiškoknjižnemu sodišču sporočil spremembe v površini parcel, nastale zaradi revizije katastra in nove izmere v merilu 1:1000, ni upravna odločba, zato ne more biti podvržen sankciji ničnosti.
zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji zemljišč
Iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji zemljišč je razvidno, da je bila meja med tožnikovo parcelo in sosednjo parcelo že ugotovljena v postopku komasacije, ugotovljeno pa je bilo tudi, da v naravi obstajajo mejniki, ki predstavljajo mejo med zgoraj navedenima parcelama. Z vsebino zapisnika sta bila seznanjena prizadeta lastnika obeh parcel, ki sta zapisnik tudi podpisala.