ureditev meje - zahteva za ureditev meje - preizkus zahteve
Če v predhodnem preizkusu niso izpolnjene vse procesne in materialne predpostavke za nadaljnje obravnavanje zahteve za ureditev meje, ki izhajajo iz določbe 25. člena ZENDMPE, v ponovljenem postopku iz zahteve oziroma predloženega elaborata neizpolnjene predpostavke ni možno sanirati, saj morajo biti te predpostavke izpolnjene že ob sami vložitvi zahteve pri prvostopnem organu.
odmera stavbišča - odmera stavbišča po ZPPLPS - obnova postopka
Postopek odmere stavbišča je ZPPLPS kot specialni predpis, ki je stopil v veljavo 19. 11. 2004 in je prenehal veljati po petih letih od njegove uveljavitve, urejal v 3. členu. Upoštevajoč specialno zakonsko ureditev navedenega zakona v postopku odmere stavbišča po tem zakonu obnova postopka ni dovoljena (10. odstavek 3. člena ZPPLPS).
ureditev meje - izravnava meje - soglasje lastnikov
Drugače kot za ureditev meje, ko po določbah 29. člena ZENDMPE zadošča tudi fiktivno soglasje, je v upravnem postopku potrebno za izravnavo meje, ki odstopa od katastrske meje, izrecno soglasje lastnikov o poteku meje (56. člen ZENDMPE). Ta zakonska zahteva brez vsakega dvoma velja glede lastnikov tistih parcel, ki so z izravnavo meje prizadete tako, da se njihova površina zaradi izravnave bodisi poveča bodisi zmanjša.
parcelacija - mejna obravnava - stranka v postopku - pravni interes
S parcelacijo se ne spreminja pravno stanje na zunanjih mejah nastalih parcel.
Neutemeljene so navedbe o že priznanem statusu stranke v postopku, kar je bilo storjeno z vabilom na mejno obravnavo, saj sama mejna obravnava, opravljena v naravi s strani geodetskega izvajalca, še ne predstavlja upravnega postopka parcelacije, v katerem se lahko zahteva priznanje statusa stranke.
Tožeče stranke kot lastnice sosednje parcele, ki se s sporno mejo ne dotika v nobeni točki novonastalih parcelnih mej, nastalih z združitvijo in delitvijo, ne varujejo nobene svoje pravne koristi, ki bi bila priznana z zakonom in zato tudi ne izkazujejo pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku parcelacije.
kataster stavb - prvi vpis stavbe v kataster stavb
Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, saj jo je prvostopenjski organ izdal na zahtevo A.A., ki se izkazuje kot oseba, ki ima na podlagi pravnega posla pravico pridobiti lastninsko pravico na delu stavbe, na podlagi predloženega elaborata, iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da v kataster stavb, skladno z 2. odstavkom 64. člena ZENDMPE, pri prvem vpisu predmetne stavbe v kataster stavb niti ni bil v evidenco vpisan lastnik, zaradi česar so tožbeni ugovori tožnika še toliko bolj pravno nerelevantni.
ureditev meje - izjava o strinjanju s potekom meje - izjava o odpovedi pravici do vabljenja
Sodišče meni, da izjave ni mogoče šteti kot izjave po 3. odstavku 26. člena ZENDMPE. Dana je bila pred vložitvijo zahteve za uvedbo postopka ureditve meje.
Tožnika kot lastnika sosednje parcele, ki meji na parcele, ki so v postopku parcelacije, ne moreta varovati nobene svoje pravne koristi in zato v predmetnem postopku (ki se nanaša na parcelacijo) ne izkazujeta svojega pravnega interesa. Navedeno potrjuje že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. člena ZENDMPE, dodatno pa še določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja in ostale stranke tega postopka. Tožnika imata kot lastnika sosednje parcele položaj stranke le v postopku ureditve meje, ki mora biti izveden pred postopkom parcelacije, kar izhaja iz določbe 3. odstavka 46. člena ZENDMPE.
parcelacija - tek upravnega postopka vrnitve zaplenjenega premoženja
Z izvedbo parcelacije ne pride do razpolaganja z zemljišči, saj se ne spremenita ne lastniško ne katastrsko stanje parcele, na kateri se parcelacija izvaja.
Če tožnica meni, da so podatki iz listne, na podlagi katere so vpisani podatki v katastru nepremičnin, napačni, bi te podatke morala izpodbiti po postopku in na način, kot ga je oziroma ga določa zakonodaja, na podlagi katere oziroma zaradi katere so nastali.
ureditev meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - parcelacija
Namen zakonskih določb o vabljenju ni zgolj v opustitvi formalnosti, določenih v ZUP, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi roka lastniku za pripravo na mejno obravnavo, zato ustvarjanje novih fikcij vročitve mimo določb ZUP-a ni dovoljeno.
Če se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo, niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa so podatki iz listine (ki je bila podlaga za vpis v kataster) napačni, pa bi jih morala stranka izpodbiti po postopku in na način, kot je oziroma kot določa zakonodaja.
ZUP člen 214, 251, 214, 251. ZENDMPE člen 100, 100.
ugotovitev dokončnosti meje - zemljiški kataster
Iz upravnih določb ni razvidno, na podlagi katerih uradnih podatkov je upravni organ ugotovil, da so bile koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, zato odločbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in jih ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 229/1, 13, 13/1, 229, 229/1, 13, 13/1, 229. ZGeoD člen 21, 21. ZDU-1 člen 21, 25, 21, 25. ZEN člen 84.
nepravilni pravni pouk - vpis stavbe v kataster stavb - dovoljenost pritožbe - ZUP - zemljiški kataster
Zoper sklep Območne geodetske uprave o vpisu stavb v kataster je dovoljena pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor RS, kot na organ druge stopnje.
Ob ugotovitvi, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci ter upoštevaje določbo 5. čl. ZENDMPE, je toženka pravilno zaključila, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov.
Če je vložena zahteva za ureditev meje in je v tej smeri voden tudi postopek, organ ne sme zahteve obravnavati kot zahtevo za obnovo meje po določbi 39. čl. ZENDMPE, saj meja, za katero tožnika uveljavljata njeno obnovo, ni dokončna.
parcelacija - sposobnosti biti stranka v postopku parcelacije - ureditev meje
Tožnika kot lastnika sosednjega zemljišča v postopku parcelacije ne varujeta nobene svoje pravne koristi, zato tudi ni izkazan njen pravni interes, kar potrjuje tako sama opredelitev parcelacije, kot tudi določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka.
Zakon izrecno predpisuje obnovo mej v naravi na podlagi zadnjih v kataster vpisanih podatkov, zato stranka ne more uspeti z ugovorom o obnovi zemljiškoknjižnih točk tako, kot to kaže kopija katastrskega načrta. Zadnji v kataster vpisani podatki izhajajo namreč iz odločbe o ureditvi meje, katere obnova je zdaj predlagana.
Z nestrinjanjem tožnika s potekom meje, kot je bila označena v naravi, je postala meja sporna tudi za lastnika sosednje parcele, ne glede na to, da sta se s potekom meje, kot je bila označena v naravi, strinjala.
Po 4. odstavku 263. člena ZUP se po petih letih od vročitve odločbe stranki obnova ne more več predlagati, izjemoma po preteku petih let iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP (5. odstavek 263. člena ZUP). Pri izjemi je potrebno upoštevati, da gre za zakonsko izjemo od določenega roka pet let ter jo zato razlagati restriktivno.