zemljiški kataster - ureditev meje - relevantni predpis - izjava o strinjanju s potekom meje
Ker tožnica ni v postopku ne zatrjevala ne izkazovala, da bi na mejni obravnavi označena meja in nato prikazana v elaboratu, odstopala od katastrske meje in ker tudi ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, če se s takim potekom meje ni strinjala, zaradi česar je organ na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE mogel šteti, da tožnica soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, po presoji sodišča z odločbo, s katero je organ nato mejo tudi tako uredil, ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi.
parcelacija - vložitev zahteve za parcelacijo - uporaba materialnega prava
Napačno je stališče tožeče stranke, da se določbe ZENDMPE uporabljajo le v primeru, če je ob uveljavitvi ZEN postopek v teku, pri čemer ima tožeča stranka v mislih upravni postopek, ki se začne z vložitvijo zahteve, ki pa je bila v konkretnem primeru vložena že po uveljavitvi ZEN. Po gramatikalni razlagi citirane določbe se ZENDMPE uporablja tako v primeru postopkov v teku geodetskih storitev kot tudi v primeru že vloženih zahtev, s katerimi se začne upravni postopek pred pristojno geodetsko upravo.
ureditev meje - elaborat ureditve meje - ugotovitev katastrske meje
Ker so se listine o zadnji meritvi nahajale v zbirki listin zemljiškega katastra, čeprav podatki meritve v zemljiškem katastru (še) niso bili evidentirani kot zadnje vpisani podatki, bi geodetsko podjetje pri prikazu poteka katastrske meje v elaboratu bilo dolžno upoštevati tudi podatke te zadnje meritve.
zemljiški kataster - mejna obravnava - parcelacija - določitev mej - ustna obravnava - napaka volje
Tožeča stranka preklica svoje izjave o strinjanju ni podala in je šele v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa izrazila svoje nestrinjanje z zarisano mejo med parc. št. 28/8 in sosednjimi parcelami št. 28/12, 28/13 in 28/6, njenega nestrinjanja pa tudi po presoji sodišča upravni organ ni bil dolžan upoštevati. Napake volje pri izjavljanju o poteku meje, za kar očitno gre v obravnavanem primeru, namreč ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdi (6. odstavek 26. člena ZENDMPE).
zemljiški kataster - postopek evidentiranja urejene meje
Ker so zahtevo vložile upravičene osebe, zahtevi je bil priložen ustrezen elaborat, v postopku so bili vključeni lastniki vseh parcel in podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
zemljiški kataster - poprava zarisa mejne črte v zemljiškem katastru - urejanje in evidentiranje meje - ugotovitveni zapisnik
Podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru je bil ugotovitveni zapisnik (tretji odstavek 14. člena ZZKat). Po stališču upravnosodne prakse vrhovnega sodišča ugotovitvenega zapisnika o ureditvi mej ni bilo mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ampak na način kot pravni posel v sodnem postopku. V upravnem postopku je bilo mogoče izpodbijati ugotovitveno odločbo, izdano po 30. členu ZZKat.
Tožeča stranka bi torej morala, če meni, da je bil mejni ugotovitveni postopek v letu 1993 izveden v nasprotju z zakonom, svoje pravice uveljavljati na zgoraj opisan način.
Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (1979) člen 4, 7, 7-9.
katastrska kultura - planski akt - uvrstitev v katastrsko kulturo pašnik - status proizvodno sposobnega zemljišča - ugotovitev zapisnika katastrskih klasifikacij zemljišč
Proizvodno sposobno zemljišče, ki je po veljavnem načrtu za urejanje prostora namenjeno za gradnjo, se uvršča v katastrsko kulturo vse dotlej, dokler na njem ni sprememb, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost.
ZZKat člen 14, 26, 26/2, 27. Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje posestnih meja parcel (1976) člen 50.
parcelacija - podlaga za začetek parcelacije - mejni ugotovitveni postopek - evidentiranje posestnih mej v zemljiški kataster - zapisnik - vsebina zapisnika
Posestne meje s parcelacijo zajetih in novonastalih parcel se ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah 14. do 17. člena ZZKat. 2. odstavek 26. člena ZZKat pa določa, da se sprememba posestne meje parcele ugotovi in izvede v zemljiško katastrskem aparatu na zahtevo lastnika oziroma uporabnika ali pa po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega organa. Sporna parcelacija v obravnavanem primeru se je izvedla skladno s pogoji, ki so jih določile stranke v mejnem ugotovitvenem postopku. Z dejanji, opravljenimi v mejnem ugotovitvenem postopku so se stranke strinjale, saj so zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku podpisale. Zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku je tako postal podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
ZEN člen 32, 32/1, 35, 36, 36/1, 36/3, 37, 38, 39, 40, 40/3.
zemljiški kataster - ureditev meje - mejna obravnava - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo
Neudeležba na mejni obravnavi lastnika parcele, katere meja se ureja oziroma lastnikov sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, ni razlog za zavrženje zahteve za evidentiranje urejene meje. Razlog za zavrženje zahteve bi bila okoliščina, če lastniku katere od navedenih parcel ne bi bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Da je bil lastnik na mejno obravnavo pravilno vabljen, je v spisni dokumentaciji izkazano s popisom oddanih pošiljk, potrjenim z žigom s strani pošte v skladu z določbo 5. odstavka 30. člena ZEN.
ZEN člen 29, 36, 37, 38, 38/2. ZUP člen 106. ZUS-1 člen 2.
uvedba postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije - nestrinjanje s potekom predlagane meje - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba - zakonska domneva strinjanja s potekom meje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravni učinek drugostopne odločbe zaradi odprave prvostopne odločbe
Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil torej prvostopni organ, pri katerem je bil obravnavani predlog (oziroma zahteva) tudi vložen (razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi), in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato pa, upoštevajoč rezultat odločitve o tem predlogu, bi ali poslal pritožbo v reševanje na drugostopni organ ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.
zemljiški kataster - mejna obravnava - urejanje in evidentiranje meje
Kot izhaja iz podatkov v upravnih spisih, je tožnica preklicala podpis, dan na mejni obravnavi, z utemeljitvijo, da ji je bil dokument predstavljen na način, ki ni omogočal vednosti o vseh relevantnih podatkih v zvezi z izmero predmetnega zemljišča, na ustni obravnavi pa je izjavila le, da se z mejo ne strinja. Tudi v tožbi tožnica ni podala konkretnih navedb, ki bi bile lahko relevantne za drugačno odločitev sodišča. V situaciji, ko v upravnem postopku urejanja meje po določbah ZENDMPE meja še vedno ostane sporna, je edina možna rešitev, da se sproži sodni postopek ureditve meje, upravni postopek ureditve meje po ZENDMPE pa se v tem primeru ustavi (6. odstavek 29. člena ZENDMPE).
zemljiški kataster - ureditev meje - mejna obravnava - urejanje in evidentiranje meje - neudeležba na ustni obravnavi - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Ker se tožnik, ki se s prikazano mejo ni strinjal, neupravičeno ni udeležil ustne obravnave, se v skladu z 38. členom ZEN, šteje, da se strinja s potekom predlagane meje.
zemljiški kataster - meja - ugotovitvena odločba o dokončnosti meje - natančnost koordinat ZK točk - tahimetrična metoda - za odločanje relevantni predpis
Zgolj navedba upravnega organa, da naj bi tahimetrična metoda s pomočjo instrumenta Dahlta 010 zagotavljala pogoj predpisane natančnosti (določitve koordinat ZK točk), ne zadošča za ustrezno kontrolo o tem, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in ali je bil na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. V upravnih spisih namreč glede omenjene metode in omenjenega instrumenta ni nobenih listin. Odločitve upravnega organa zato ni mogoče preizkusiti.
Sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore glede (nepravilnosti) sklicevanja upravnega organa na določbe ZENDMPE, ki ne velja več, saj na uporabo tega zakona napotuje 2. odstavek 162. člena ZEN.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 80, 80/1, 89.
komasacija - dodelitev zemljišča - evidentiranost parcele v zemljiškem katastru
Tožena stranka je dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za dodeljeno parcelo pa ni dovolj podatkov, potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - dopustnost pritožbe zoper obvestilo
Za uskladitev podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem v naravi je bil izdelan nov elaborat, ki je omogočil vnos sprememb meje, določene v sodnem postopku, v državni koordinatni sistem, zato je obvestilo, ki vsebuje tudi izris urejene meje, po svoji vsebini odločba, zoper katero je dopustna pritožba, saj je strankam potrebno zagotoviti pravno varstvo ne glede na to, da je bila meja sodno določena, upoštevaje to, da je bila evidentirana v državnem koordinatnem sistemu in bi lahko pri izdelavi tega elaborata prišlo do napak.
Ker tožnica kot lastnica sosednje parcele, glede katere je potekal postopek spremembe vrste rabe, ni bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, tožnica ni upravičena vlagateljica predloga za izrek ničnosti izpodbijane odločbe po 1. odstavku 280. člena ZUP. Ker je predlog za izrek ničnosti vložila oseba, ki te pravice ni imela, je upravni organ tožničin predlog pravilno zavrgel.
ZUP člen 260, 260/1-6, 260/1-9. ZENDMPE člen 104. ZZKat člen 26.
obnova postopka - zemljiški kataster - sprememba vrste rabe
Tožnica kot lastnica sosednje parcele, glede katere je potekal postopek spremembe vrste rabe, ni oseba, kateri bi morala biti dana možnost udeležbe v postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe. Upravni organ je zato tožničin predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel.