zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe
Z navedbami, da je izvršitev sodnega sklepa o ureditvi meje zastarala tožnica ne more uspeti, saj je bil sklep Temeljnega sodišča v Kopru, Enota v Postojni, opr. št. N 222/85 z dne 9.9.1985, že izvršen s postavitvijo mejnikov, ki so določili mejno črto med parcelama v naravi, izdelan pa je bil tudi elaborat v lokalnem koordinatnem sistemu, z vnosom koordinat mejnikov v državni koordinatni sistem pa se je postopek izvršitve sodne odločbe le dokončno zaključil.
zemljiški kataster - zahteva za evidentiranje urejene meje - nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge - elaborat ureditve meje
V primeru, ko stranka zahtevi za evidentiranje urejene meje elaborata ureditve meje ne priloži oz. v primeru, ko predložen elaborat nima vseh predpisanih sestavin, ZEN geodetskemu upravnemu organu nalaga dolžnost, da vlagatelja pozove, da v določenem roku nepopolno vlogo ustrezno dopolni.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ker tožnika z elaboratom nista bila ustrezno seznanjena, nista mogla ščititi svojih pravic v upravnem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - sprememba vrste rabe - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku
Obnova iz 9. točke 249. člena ZUP/86 se dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem. V obravnavani zadevi sodišče glede na vsebino vloge ugotavlja, da je bila vlagatelju vsebina odločbe znana, kar pomeni, da začetka teka subjektivnega roka ni mogoče vezati na dokazilo o vročitvi odločbe.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva strinjanja z ugotovljenim potekom meje
Razlogi, zakaj stranka v roku, ki ga določa zakon, sodnega postopka ureditve meje ni sprožila, na obstoj domneve o strinjanju z ugotovljenim potekom meje ne morejo imeti vpliva.
ZEN člen 64, 11/3. ZD člen 145/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - skupna lastnina dedičev - varstvo pravic stranke
Kot ena izmed skupnih lastnic je A.A. bila upravičena za vložitev obravnavane zahteve (kar pomeni, da se sodišče s tožnico o tem spornem vprašanju ne strinja), bi pa morala že v postopku za izdelavo elaborata in (nato nadalje tudi) v upravnem postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo glede na tretji odstavek 11. člena ZEN sodelovati tudi tožnica kot skupna lastnica oziroma dedinja po pok. B.B., kar pa iz podatkov spisa ni razvidno in kar ugovarja tudi tožnica.
zemljiški kataster - ureditev meje - izdaja potrdila o urejeni meji - pravnomočna odločba - kršitev pravil postopka - možnost izjave v postopku
Pri ocenjevanju pogoja iz 1. odstavka 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin bi upravni organ moral upoštevati pravnomočno odločbo, ki je bila izdana po opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, pred izdajo odločbe pa strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
ZUP (1986) člen 49, 249, 249/1, 252, 254, 255, 255/2. ZZKat člen 26, 26/1.
zemljiški kataster - parcelacija - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nepopolna vloga - stranka v postopku - stvarna pristojnost
Vloga stranke z interesom se kljub kasnejšim dopolnitvam ne more šteti kot predlog za obnovo postopka, saj je bila geodetskemu upravnemu organu poslana zgolj v vednost.
Stranka z interesom v postopku določitve rabe zemljišča, četudi bi bila vloga obravnavana kot predlog za obnovo postopka, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi. Zato bi moral prvostopenjski organ njeno vlogo, kolikor bi še vztrajala, da se vloga obravnava kot predlog za obnovo postopka, že zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije kot nedovoljeno zavreči.
ZENDMPE člen 61,62. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 27, 28, 29, 30.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - vsebina elaborata - sprememba elaborata - zaslišanje stranke
Spisna dokumentacija v zadevi ne omogoča zaključka, da so v etažnem načrtu, ki je sestavni del elaborata z dne 11. 2. 2009 (nastalega kot rezultat obsežnega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja elaborata z dne 1. 3. 2004), stavba in njeni deli navedeni s podatki, ki se vpisujejo v kataster stavb, v skladu s predpisi, in da so stranke imele možnost sodelovanja v postopku tako, da bi bilo zadoščeno določbam 9. člena ZUP. Navedeni elaborat ne more biti predmet nadaljnjega spreminjanja oziroma dopolnjevanja in kot spremenjen oziroma dopolnjen ne more biti ustrezna dejanska podlaga za odločanje o vpisu predmetne stavbe in njenih delov v kataster stavb po relevantnih določbah ZENDMPE, saj je nastal kot rezultat obsežnega ter nepreglednega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja prvega elaborata z dne 1. 3. 2004 ter zato v postopku za vpis v kataster stavb ne more več predstavljati verodostojnega dokumenta.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - parcelacija - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok - stvarna pristojnost
Predlog za obnovo postopka se izroči ali pošlje organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, o njem pa odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša. V obravnavanem primeru je bila vloga poslana geodetskemu organu le v vednost, kar pomeni, da na podlagi tako prejete vloge ta organ ni bil dolžan odločati.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku - subjektivni rok - stvarna pristojnost
V postopku ugotavljanja, ali je predlagatelj obnove spoštoval subjektivni rok za vložitev predloga, je pomembno tudi, ali je stranka, ki ni sodelovala v postopku (pa bi morala sodelovati), vedela za postopek in izdajo odločbe. V takem primeru namreč lahko stranka zavaruje svoje pravice bodisi že med postopkom, s tem, da zahteva, da se pripusti kot stranka (139. člen ZUP/86), bodisi, po končanem postopku, s tem, da zahteva vročitev odločbe in zoper odločbo vloži pritožbo. To stališče v nadaljevanju pomeni tudi, da se obnova iz 9. točke 249. člena ZUP/86 dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem.
zemljiški kataster - ureditev meje - postopek evidentiranja meje - spor o poteku meje
Meja med parcelo št. 50/2 k.o. ..., ki je v lasti tožnikov in 56/1 je tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopenjski upravni organ je zato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pisno pozval tožnika, da v 30 dneh sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita prvostopni organ ter mu priložita potrdilo o sprožitvi le-tega. Pravilno sta bila tudi opozorjena na posledice, ki sledijo, v kolikor sodnega postopka ne bosta sprožila.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - zemljiški kataster - subjektivni rok - določitev vrste rabe - v vednost poslana vloga
Vloga z dne 28. 5. 1999 se ne more šteti, kljub kasnejšim dopolnitvam, kot predlog za obnovo postopka. Vloga je bila geodetskemu upravnemu organu (GU Mozirje) poslana zgolj v vednost, kar je izrecno navedeno v njenem končnem besedilu, in ker je prvostopni geodetski upravni organ, ki je odločbo izdal, pristojen za odločanje o obnovi postopka (drugi odstavek 255. člena ZUP/86), se ta vloga (dopis), ker je bila poslana samo v vednost, ne more šteti kot predlog za obnovo postopka parcelacije oziroma določitve vrste rabe zemljišča.
parcelacija - ureditev meje - predlagatelj postopka - parcelacija zaradi razlastitve
Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je Občina Piran pri delu parcele št. 4594 k.o. A., katere lastnik je tožnik razlastitveni upravičenec. Dejstvo, da Občina Piran še ni lastnica parcele, za uvedbo postopka parcelacije, ki se izvaja zaradi razlastitve, pa po določbi 5. odstavka 48. člena ZEN ni pravno relevantno.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napaka v postopku evidentiranja - naznanilni list - nezakonitost naznanilnega lista
Ob ugotovitvi, da se podatki iz listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci, upoštevaje določbo 9. člena ZEN, je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zaključil, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa tožeči stranki menita, da zadnji vpisani podatki nimajo zakonite podlage (ugovarjata nezakonitosti naznanilnega lista, ki je bil podlaga za spremenjeno površino parcele 219), pa jih morata izpodbiti po postopku in na način, ki je za to predpisan (po določbah takratnega ZZKat in ZUP), ne moreta pa jih spremeniti oziroma spremeniti njihovih učinkov kot aktov za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
ureditev meje - parcelacija - označitev meje - zaslišanje stranke
Pri postopku označitve meje ne gre za določanje meje (pač pa zgolj za tehnično opravilo - kopanje mejnikov), zato napaka pri vabljenju ene od lastnic v postopek ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
zemljiški kataster - ureditev meje - evidentiranje urejene meje
Sodišče ugotavlja, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za evidentiranje urejene meje in parcelacijo, kar kot izhaja iz tožbe, tožeča stranka tega niti ne izpodbija, saj navaja, da je bila pot odmerjena tako, kot dejansko poteka.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - obnova postopka
Pravilno je stališče drugostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, da je geodetski organ po tem, ko se je prepričal, da sta A.A. in B.B., ki se na ustni obravnavi dne 8. 12. 2004 nista strinjala z mejami, ki so bile označene z mejniki na podlagi opravljene mejne obravnave, sprožila sodni postopek ureditve meje (iz podatkov predloženega spisa izhaja, da sta predlog za sodno ureditev meje vložila pri Okrajnem sodišču v Sežani 18. 1. 2005), s sklepom z dne 7. 2. 2005 ustavil upravni postopek urejanja meje.
Zmotno je mnenje tožnikov, da je bilo mogoče obnoviti upravni postopek ureditve meje, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka z dne 7. 2. 2005. ZENDMPE je v 36. členu glede obnove postopka ureditve meje odkazoval na ZUP, ki v prvem odstavku 260. člena določa, da se obnovi postopek, ki je končan z odločbo (tj. aktom, s katerim se odloča o vsebini zahtevka, ko se meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi), zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ob nadaljnjem pogoju, da je podan razlog, ki je v tej določbi navaden kot obnovitveni razlog. Če se upravni postopek ni končal z odločbo, temveč s sklepom, ZUP obnove postopka ne dopušča.