zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava
Do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine) glede na leto 1992, je prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev je pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN.
obvestilo o spremembi podatkov vrste rabe - upravna odločba - pravno sredstvo
Obvestilo, ki ga geodetska uprava izda v postopku spremembe vrste rabe, katastrske kulture in razreda po določbi 160. člena ZEN, je po presoji sodišča šteti za upravni akt, s katerim se odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank na področju upravnega prava. S tem stališčem sodišče spreminja svojo prakso, ki jo je zastopalo v dosedanjih postopkih.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - obvestilo o uskladitvi - upravni akt - predlog za izrek ničnosti odločbe
Z uskladitvijo vpisanih podatkov je po zatrjevanju tožnika prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega oziroma površine parcele njegovega zemljišča iz 9740 m² na 5152 m². Gre torej za postopek, v katerem je bilo po presoji sodišča nedvomno odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot lastnika predmetnega zemljišča, kar ustreza definiciji upravne zadeve iz 2. člena ZUP, zato je izdano obvestilo v primeru kot je navedeni, treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je dopustno vložiti (tudi) redno pravno sredstvo.
obvestilo o spremembi podatkov v zemljiškem katastru - pritožba - dopustnost pritožbe
Zoper obvestilo, izdano na podlagi prvega odstavka 132. člena ZEN, s katerim je upravni organ obvestil sodišče, katere spremembe so bile evidentirane v zemljiškem katastru, ni mogoče vložiti pritožbe, saj s sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi
Tožnika sta se z vsebino zapisnika, ki je bil strankam prebran, strinjala in nanj nista imela pripomb. Iz navedenega razloga ter zato, ker v tožbi ne zatrjujeta, niti ne dokazujeta, da je bil zapisnik nepravilen, sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti označitve mej.
Prvostopenjski organ je z obvestilom, ki ga je izdal na podlagi 9. člena ZEN, odločil o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot solastnika parcel *23, saj je z obvestilom seznanil lastnike obravnavanih nepremičnin, da je v zemljiškem katastru zadnje vpisane podatke spremenil tako, kot je razvidno iz grafičnega prikaza v obvestilu. S spreminjanjem podatkov pa je prišlo do povečanja površine parcele *18/2 in posledično do zmanjšanja obsega parcele *23. Obvestilo je zato treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je pritožba dopustna oziroma dovoljena.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ureditev meje na podlagi sodne odločbe - podlaga za vodenje upravnega postopka
Ker je sporna meja na podlagi sodne odločbe urejena, ni več podlage za vodenje upravnega postopka. Prvostopenjski organ je zato pravilno in zakonito postopek v tem delu ustavil. Meja je po navedenem določena, zato ni nobene podlage za nadaljnje vodenje postopka o isti zadevi v upravnem postopku.
ZEN člen 28, 28/2, 39, 39/1, 39/4. ZZZDR člen 107, 107/2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Iz upravnega spisa je razvidno, da je bilo vabilo na mejno obravnavo poslano tožniku in tožnici osebno, čeprav je bila takrat še mladoletna. Ker pa je bilo vabilo poslano (tudi) tožniku, ki je oče tožnice, in se je ta mejne obravnave udeležil, po presoji sodišča ob upoštevanju določb 107. člena ZZZDR očitana kršitev pravil postopka v tej zadevi ni podana.
ZEN člen 31, 32, 35. Pravilnik o urejanju meje člen 4, 4/10.
zemljiški kataster - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - soglasje k poteku predlagane meje
Iz zapisnika je razvidno, da se pod tekst "Zapisnik je bil prebran in nanj ni bilo pripomb" nista podpisala niti tožnik niti geodet, kar je kršitev določbe 10. odstavka 4. člena Pravilnika o urejanju meje. Vendar pa sodišče ocenjuje, da navedena kršitev ni bistvena, saj ni vplivala oziroma mogla vplivati na odločitev v zadevi. Bistveno namreč je, da je tožnik podal soglasje k poteku predlagane meje, ki je bila na mejni obravnavi konkretizirana. Na strani 5 Zapisnika je njegov podpis, da soglaša s potekom predlagane meje, podpis tožnika pa je tudi na skici predlagane meje.
evidentiranje urejenega dela meje - ista upravna zadeva
Z upravnima odločbama sta bila urejena (in kot taka evidentirana) različna dela meje med zemljiščema, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 37, 40. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika mejne obravnave ni nedvoumno razvidno, da tožnika nista pokazala svoje meje. Zato organ ne bi smel izdati odločbe po 40. členu ZEN, saj za to (še) niso bili izpolnjeni pogoji (zlasti ni bilo izkazane domneve soglasja s predlagano mejo po petem odstavku 31. člena ZEN), temveč bi moral najprej opraviti ustno obravnavo in nato v odvisnosti od rezultata opravljene ustne obravnave postopati naprej po določbah ZEN.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - strinjanje s potekom meje
Ugovori tožnikov, ki se nanašajo na določitev zemljiškokatastrske točke 560 oziroma točke A, so neutemeljeni, saj je iz zapisnika mejne obravnave razvidno njuno nedvoumno izraženo soglasje o njeni določitvi. Če se z določitvijo te točke ne bi strinjala, bi morala to uveljavljati že na mejni obravnavi in pokazati svojo točko, sicer se šteje, da s predlagano mejo (oziroma v tem primeru (tudi) s točko 560 glede na obravnavani potek meje) soglašata.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - ugotavljanje dejanskega stanja
Upravni organ v zvezi z uskladitvijo podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb po 9. členu ZEN ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka, to je ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Ta določba je namenjena uskladitvi podatkov oziroma preveritvi obstoja napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatka med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.
ZEN člen 28, 28/1, 30, 30/2, 31, 31/3, 32, 32/2, 34, 34/2, 35, 35/2, 37, 39, 39/1, 39/1-4. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 3/5, 4, 18, 18/2, 18/2-5.
ureditev meje - vlagatelj zahteve - elaborat - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - bistvena kršitev pravil postopka
Iz elaborata ureditve meje ni razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, zato v tej zadevi, ni mogoče preizkusiti, ali je geodet pravilno ugotovil, da se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra oziroma ali je ob pokazani meji pravilno določil še (z njegove strani) predlagano mejo.
zemljiški kataster - sprememba podatkov zemljiškega katastra - naznanilni list - upravni akt - obnova postopka
Da naznanilni list z dne 11. 5. 1978, s katerim je bil zaključen postopek prenumeracije parcel št. 57/3 in št. 53/2 v parcelo št. 143, ni konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo oziroma da ni upravna odločba, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, in kot pravilnemu pritrjuje tudi izpodbijanemu sklepu, s katerim je ta organ tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel kot nedovoljen.
kataster stavb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - pred uveljavitvijo ZGO-1 zgrajena stavba - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - zapisnik o obravnavi - seznanitev strank z elaboratom - izjava geodetskega podjetja o seznanitvi strank z elaboratom - varstvo pravic strank - pravica stranke do sodelovanja v postopku - možnost podaje pripomb na elaborat
V primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb zapisnika o obravnavi, ki je njegov obvezni sestavni del, ni mogoče nadomestiti z golo izjavo geodetskega podjetja, da je bilo poskrbljeno za seznanitev v skladu z zakonom. Izjava v smislu tretjega odstavka 146. člena ZEN bi morala omogočiti preizkus vsaj glede okoliščin, da so bile v določbi drugega ostavka tega člena navedene osebe o objavi elaborata predhodno izkazano seznanjene ter da so imele možnost podati pripombe in da je bila vsaka dana pripomba obravnavana, po potrebi – glede na njeno vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - obvestilo o uskladitvi - upravni akt - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da obvestilo po 9. členu ZEN ni upravni akt (tj. odločba ali sklep), zoper katerega bi bila dopustna pritožba, saj z njim ni bilo odločeno o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih vlagateljev zahteve. Sprememba podatkov po tej določbi se namreč izvede le, če evidenca zemljiškega katastra ne izkazuje tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso in kar pomeni, da je bilo o pravici oziroma pravni koristi vlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov odločeno že v postopku, v katerem je bila listina oziroma listine, na podlagi katere je prvostopni organ v obravnavanem postopku podatke iz zemljiškega katastra uskladil, izdana.
ZEN člen 31, 36. ZUP člen 171, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.
ureditev meje - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - vročitev odločbe - zavrženje predloga za obnovo
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložila 24. 8. 2010, zatrjevala, da se je z odločbo z dne 6. 10. 2008 seznanila šele ob vpogledu v upravni spis dne 18. 8. 2010, ko se je osebno zglasila pri upravnem organu. Prejela tudi ni vabila za obravnavo. Zatrjevala je, da v spisu ni izkazana vročitev odločbe. Sodišče meni, da bi upravni organ, ko je preizkušal pravočasnost vložitve predloga, pri čemer je lahko ugotovil, da se navedbe stranke o tem, kdaj je za odločbo z dne 6. 10. 2008 izvedela in podatki spisa, na katere je oprl svojo odločitev, razlikujejo, moral tožnici dati možnost, da se o tem izjavi.
Povratnica je javna listina, ki pravilno izpolnjena, potrjuje in dokazuje vročitev. Kot pri vseh javnih listinah pa je tudi pri tej dopustno dokazovati, da so v njej dejstva neresnično potrjena ali da je nepravilno sestavljena.
ZEN člen 26, 29, 29/2, 30, 30/1, 30/2, 35, 37, 40, 40/3. ZUP člen 214.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izrek odločbe
Prvostopenjski organ je sledeč 37. členu ZEN razpisal ustno obravnavo, na kateri je poleg poteka dosedanjega postopka udeležencem postopka (tudi tožniku) pokazal skico elaborata ter hkrati pojasnil, kateri podatki so bili uporabljeni za določitev predlagane meje. Tožnik zato ne more z uspehom uveljavljati neseznanitve z vsebino elaborata, ne glede na to, da mu (kot sam zatrjuje) ni bil nikoli vročen, hkrati pa sam še navaja, da vsebuje le tehnične skice z izmerami, iz česar bi se dalo sklepati, da je z njegovo vsebino seznanjen.
Izpodbijana odločba vsebuje vse predpisane sestavine, kot to določa ZEN, saj so v njenem izreku navedene parcela, katere meja se evidentira kot urejena, in sosednje parcele, priložen pa je tudi grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, njena obrazložitev pa vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP v 214. členu.
Tožnik je po tem, ko je (sicer) vložil predlog za ureditev meje pri Okrajnem sodišču v Trebnjem, predlog umaknil in je sodišče postopek ustavilo, to pa pomeni, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da naj bi izjavo o soglasju s potekom meje, kot je bila zamejničena na mejni obravnavi, v zapisniku mejne obravnave, podpisal pod grožnjami in prisilo. Napak volje (grožnja, zmota) pri izjavljanju o poteku predlagane meje namreč po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavljajo v pravdnem postopku.