ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - ureditev meje v primeru spora - napotitev na sodni postopek - nesprožitev sodnega postopka - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Tožnik bi imel v sodnem postopku možnost, da izkaže, da je predlagana meja napačno ugotovljena (morebiti tudi zaradi geodetove pristranskosti, ki jo neizkazano zatrjuje v tožbi), vendar sodnega postopka ni sprožil, kljub temu, da je bil v pozivu izrecno opozorjen na pravne posledice, to je, da se bo v primeru, ko sodnega postopka ne bo sprožil, štelo, da se strinja s predlagano mejo, ki izhaja iz zapisnika mejne obravnave.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Predhodne priprave geodetskega podjetja na mejno obravnavo že a priori ne pomenijo napačnega postopanja le-tega.
Tožnik pozivu organa ni sledil ter ni začel sodnega postopka ureditve meje, zato je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik s potekom predlagane meje soglaša in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka.
zemljiški kataster - parcelacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek ničnosti odločbe
Odločba, katere ničnost uveljavljata tožnika, je bila izdana v postopku parcelacije zemljišč in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu na podlagi določb ZZKat. Za odločanje v navedenih postopkih pa so, kot sta pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj, pristojni upravni organ.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršen sklep sodišča N 67/90 z dne 10. 12. 1991 ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Tožnika sta, tudi kolikor nista vložila zahteve z dne 18. 3. 1992, ki se nahaja v upravnem spisu, kasneje molče privolila v izdajo odločbe, saj sta nesporno prejela vabilo z dne 24. 3. 1992 za udeležbo na mejnem ugotovitvenem postopku ter se ga dne 30. 3. 1992 tudi udeležila ter zapisnik brez pripomb podpisala. Izstavljen pa jima je bil tudi račun, iz katerega izhaja, da se jima na podlagi njunega naročila zaračunava parcelacija, zato ni podan niti ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj sta tožnika, s svojim ravnanjem tekom spornega postopka parcelacije privolila v izdajo odločbe z dne 11. 6. 1992, ne glede na to, ali sta zahtevo dejansko vložila ali ne.
ZEN člen 30, 30/4, 30/5, 35/1, 36, 36/1. ZUP člen 9.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - vabilo na mejno obravnavo - načelo zaslišanja stranke
S ponovnim vabilom na mejno obravnavo, ki je bilo tožniku poslano pravočasno in na pravilen naslov, je prvostopni organ tožniku omogočil sodelovanje na mejni obravnavi in mu s tem tudi omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Dejstvo, da tožnik ponovnega vabila ni dvignil in se mejne obravnave ni udeležil, pa na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, pod pogojem, da je bil ta predhodno pravilno vabljen. Vabil na mejno obravnavo ni treba vročati osebno, poleg tega pa je bilo drugo vabilo tožniku poslano več kot mesec dni pred izvedbo mejne obravnave, torej pravočasno, zato je prvostopni organ pravilno štel, da je bila tožniku zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in to tudi ustrezno obrazložil s sklicevanjem na dokazila, ki so del elaborata. Namen zakonskih določb o vabljenju namreč ni zgolj v formalnosti, kot to razume tožnik, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi lastniku, da se na mejno obravnavo ustrezno pripravi in se je tudi udeleži.
ZEN člen 44, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/5, 48/6. ZUS-1 člen 52.
evidentiranje parcelacije - označitev meje v naravi - tožbena novota
Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.
Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.
Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve
Prvostopni organ je pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata, ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - soglasje k poteku predlagane meje
Prvostopenjski organ je v postopku presojal predloženi elaborat ter ugotavljal, ali se predlagana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Namreč v katastru se kot urejena meja ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Tožnik se je s predlagano mejo strinjal, kar je tudi potrdil s svojim podpisom na zapisnik. Bil je naročnik geodetskega postopka in aktivna stranka upravnega postopka in bi z izjavo – umikom zahteve oba postopka, upravnega pa do izdaje prvostopne odločbe, lahko ustavil. Tako pa so njegovi ugovori nerazumljivi in jih sodišče ne more upoštevati.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra
Noben podatek v zbirki listin zemljiškega katastra in tudi ne v listinah, ki jih je v postopku predložila tožeča stranka, ne izkazuje, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Zato uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN v konkretni zadevi ni mogoča.
Tožnikova zahteva, da organ z aktom ugotovi protipravnost ravnanj javnih uslužbencev v upravnem postopku ureditve meje (zaradi parcelacije), ne šteje za upravno zadevo iz 2. člena ZUP, saj iz določb ZEN ali ZUP ne izhaja, da bi bila tovrstna ugotovitev (in posledično izdaja deklaratorne odločbe) v obravnavanem postopku sploh možna.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka, ker tožnik pozivu za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem ni sledil.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - obvestilo o evidentiranju meje - upravni akt
Z obvestilom o evidentiranju meje ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato obvestilo ni upravna odločba, zoper katero bi bila dopustna pritožba.
ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 49, 49/3, 51, 51/3, 51/4, 51/4-5. ZUreP-1 člen 98, 98/2, 101.
ureditev meje - parcelacija - parcelacija zaradi razlastitve
Če se parcelacija izvaja z določenim namenom, kjer je oblikovanje parcele določeno z aktom, preko katerega se namen parcelacije realizira, je parcelacijo treba izvesti v skladu z načrtom parcelacije iz tega akta. Upravna organa sta tožnici pravilno pojasnila, da je bil upravni organ pri evidentiranju izvedene parcelacije vezan na načrt parcelacije, ki je upoštevan v odločbi z dne 30. 9. 2009. Ta odločba je po podatkih iz upravnega spisa dokončna in pravnomočna, zato prvostopni organ v postopku evidentiranja parcelacije ni mogel obiti načrta parcelacije iz januarja 2009 iz te odločbe.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zadovoljivo pojasnila razlikovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra na podlagi IDPOS 5222, glede na prej vpisane podatke oziroma ni pojasnila, zakaj ne upošteva neujemanja, na katerega je opozorila tožnica. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
Za kršitev materialnega predpisa gre, če je materialni zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati samo v enem smislu, uporabljen pa je bil v nasprotju s tem smislom. Določba šestega odstavka 47. člena ZG je jasna in jo je mogoče razlagati (samo) na način, kot jo je razlagal in uporabil prvostopenjski organ pri izdaji odločbe z dne 23. 8. 2011.
evidentiranje parcelacije - parcelacija zaradi razlastitve - elaborat
Dokumentacijo o urejenih mejah iz prejšnjih postopkov je geodet pri parcelaciji lahko uporabil, in na njeni podlagi ugotovil, da je pogoj za parcelacijo iz 49. člena ZEN izpolnjen.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker sodni postopek ni bil začet v roku, je imel upravni organ prve stopnje podlago, da šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
mejna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s predlagano mejo
Tožniku je bilo vabilo na ustno obravnavo poslano na naslov, ki ga je kot naslov za vročanje navedel sam. Prav tako iz kopije vročilnice vabila izhaja, da vročitev tega vabila ni bila mogoča, ker tožnik na naslovu za vročanje ni imel urejenega hišnega predalčnika. Kljub neuspešni vročitvi vabila je bil tožnik z datumom ustne obravnave seznanjen, saj je 29. 6. 2010 prvostopenjski organ obvestil, da se vabilu ne bo odzval in da bo razloge za to pojasnil pisno. Navedeni podatek, ki ga tožnik v tožbi potrjuje, ter podatek o neuspešni vročitvi vabila, po presoji sodišča v celoti utemeljujeta odločitev prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 38. člena ZEN, toliko bolj ker tožnik ni ne v postopku ureditve meje, ne ob vložitvi tožbe predložil dokazil, da je bila njegova odsotnost z ustne obravnave opravičena. Glede na vse navedeno tožnik torej ni uspel dokazati trditve, da mu v postopku ureditve meje ni bila omogočena udeležba, zato je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZENDMPE člen 15, 15/3, 29, 29/5, 56.
ureditev meje - izravnava meje - mejna obravnava - strinjanje s predlagano mejo
Tožba, vložena po poteku trideset dni od vročitve upravnega akta s katerim je bil postopek končan, je prepozna.
Prvostopenjski organ je v skladu z določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ker tožnika sodnega postopka ureditve sporne meje nista sprožila.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava
Do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine) glede na leto 1992, je prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev je pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZEN člen 11, 12, 28, 28/1, 61/1, 61/2.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Tožniki v času tega upravnega postopka in v času izdaje odločbe niso bili zemljiškoknjižni lastniki parcele 1832/4. Zgolj postopek vzpostavljanja t.i. posadne listine kot pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, na podlagi katere bi se določena oseba lahko v evidenco zemljiške knjige vpisala kot lastnik posameznih nepremičnin, še ne pomeni, da ta oseba že izkazuje pravni interes za sodelovanje v geodetsko upravnih postopkih v zvezi s temi nepremičninami kot stranka, pridobitelj ali stranski udeleženec.