ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 31, 31/1, 31/5, 32/3. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o urejanju meje ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški knjigi člen 4, 4/5, 4/6, 4/6-1, 4/6-3, 4/10, 4/11.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pooblaščenec - tožbena novota
Zapisnik mejne obravnave je bil voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca. Ta dokazni predlog pa je nedopustna tožbena novota po 52. členu ZUS-1. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati.
ZEN člen 31, 31/5, 51, 52. ZCes-1 člen 14. ZUP člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika o mejni obravnavi - javna listina
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člen) kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
S podajo pripomb, da se s parcelacijo ne strinjata, ker zanjo po njunem mnenju niso izpolnjeni predpisani pogoji, pa tožnika ne podajata navedb, s katerimi se lahko izpodbije zgoraj navedena zakonska domneva ter na njej temelječ zaključek, na katerem je gradil odločitev prvostopenjski organ, da so namreč bile stranke na mejni obravnavi seznanjene s potekom meje v naravi.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila - domneva strinjanja s predlagano mejo
V upravnih spisih ni tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, zato je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje.
Geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, da napako odpravi, za postopanje geodetske uprave ne veljajo pravila o upravnem postopku. Vloga tožnic, tudi če bi se lahko štela kot nujna pobuda, da naj upravni organ začne postopek po osmem odstavku 6. člena ZEN, se torej nanaša na stvar, ki ni upravna zadeva. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker tožnici zahtevata nekaj, o čemer upravni organ, kot jima je pravilno pojasnil, ne more priznati z upravno odločbo. Zato je izpodbijani sklep o zavrženju vloge tožnic pravilen.
ZUP člen 67, 67/1, 260, 260/1, 260/1-1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - obnova postopka - novo dejstvo
Tožnici sta v obnovi postopka uveljavljali nekaj novega v dejanskem stanju, kar sta morali dokazati; uveljavljali sta, da naj bi bila meritev v elaboratu IDPOS 6222 napačna, ker je bila napačno interpretirana meritev v IDPOS 188, kar izkazuje primerjava IDPOS 186 iz leta 1954 in IDPOS 188 iz leta 1957 (v obeh IDPOS je zapisana enaka širina stavbe). Glede na navedeno se je upravni organ zmotno opredelil do uveljavljanega obnovitvenega razloga s tem, ko je menil, da sta obnovo postopka predlagali na podlagi novega dokaza – poročila sodnega izvedenca, ki pa ni nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ker je nastal po izdaji odločbe o evidentiranju urejene meje. Tožnici sta uveljavljali kot obnovitveni razlog novo dejstvo, ki pa je po nastanku staro dejstvo – prejšnje izmere, ki so se nanašale na isto parcelo. To dejstvo sta dokazovali s poročilom sodnega izvedenca in s fotografijami. Kolikor upravni organ kot nov dokaz zavrača stare fotografije stavbe z utemeljitvijo, da se tako ne more dokazovati katastrska meja, je njihov pomen treba ocenjevati o okviru ureditve priprav na mejno obravnavo (30. člen ZEN), ko se ugotavlja potek meje po podatkih zemljiškega katastra.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - sodni postopek vpisa stavbe v kataster stavb
Razlagalni argument namena določbe 3. točke tretjega odstavka 84. člena ZEN– o isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka – pove, da mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom bodisi pred sodiščem. Določbo je treba razlagati širše, v skladu z namenom zakonodajalca tako, da je treba šteti, da predstavlja sodni postopek oviro za odločanje v upravnem postopku, četudi med strankami v postopku pred sodiščem ni spora.
- ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva strinjanja s predlagan mejo
Tožnika se s predlagano mejo nista strinjala, zato je organ prve stopnje v skladu z 39. členom ZEN tožnika pozval, da v 30 dneh po prejemu poziva sprožita sodni postopek ureditve meje. Ker tožnika sodnega postopka nista sprožila v postavljenem roku, čeprav sta bila opozorjena na pravne posledice, se šteje, da se na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN strinjata s potekom meje.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Treba je uporabiti določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje. Čim pa je tako, je pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo nepremičnino in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
evidentiranje urejene meje - izjava o poteku predlagane meje - umik izjave - napake volje - napotitev na sodni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka s tem, ko je zadevo obravnavala po tem, ko sta tožnika umaknila izjavo, da se strinjata s potekom predlagane meje. Tožena stranka bi namreč morala ravnati skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN, saj je šlo za očitno napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje.
evidentiranje urejene meje - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - specialne določbe ZEN
V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, ko dediči umrlega lastnika zemljišča niso znani, uporablja ZEN kot specialni predpis.
ZEN člen 28, 29, 29/2, 30, 31, 31/1, 31/3, 31/5, 36, 36/3, 49, 49/1.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napaka volje
Glede na vsebino zapisnika mejne obravnave je prvostopenjski organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa je za tožnici (kljub strinjanju na mejni obravnavi) očitno sporna. Tožnici uveljavljata napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, ki pa je ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, se pa lahko uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN), zaradi česar te navedbe ne morejo vplivati negativno na presojo o pravilnosti zaključka iz prvostopenjske odločbe.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - možnost udeležbe v postopku
Elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan je zato pravilna.
Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 30, 30/3, 30/5, 32, 32/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika
Glede na to, da je bilo vabilo na mejno obravnavo tožnici pravilno poslano, čemur tožnica niti ne oporeka, ter ob tem, da je bil zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi ni bila navzoča, na tožnici.
evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja stranke - skupni predstavnik - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ postopka ni vodil v skladu z načelom zaslišanja stranke, saj tožniku ni dal možnosti, da se izjavi se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V izpodbijani odločbi, ki jo je izdal neposredno po izdaji sklepa, s katerim je tožniku priznal položaj stranke, je ugotovil, da se je tožnik ustne obravnave udeležil kot predstavnik B., in je tedaj dal izjave glede drugih, in ne sedaj spornih parcel. Da bi se lahko izjavil glede teh, kot njihov lastnik, pa iz spisa ne izhaja.
Glede na obrazložitev ni mogoče preveriti, ali je prvostopenjski organ ugotovil, da se, konkretno, meji parcel 1502 in (prejšnje) 2306/3 v delu dotikata ali ne in tudi ni pojasnil, ali je meja parcele 1502 urejena.
evidentiranje parcelacije - pogoji za izvedbo parcelacije - urejena meja - soglasje lastnikov - izven nivojsko križanje železniških prog
Sporni primer se obravnava po specialnih zakonskih določbah ZUPUDPP, ki glede na prostorske ureditve javnega pomena (2. člen) štejejo kot takšne tudi področje železniške infrastrukture (druga alinea drugega odstavka 2. člena).
Glede na to, da postopkovne določbe 36., 37., 38. in 39. člena ZEN v teh postopkih državnega pomena ne veljajo in glede na določbo šestega odstavka 48. člena ZEN, ki določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno ter ob listinsko izkazanih vabljenjih tožnice ter pooblaščenca v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden pravilno po veljavnih zakonskih določbah.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na vsebino zapisnika o mejni obravnavi je glede na materialnopravne določbe ZEN prvostopenjski organ imel relevantno dejansko podlago, da je sprejel za tožnico sporno odločitev.
Ne drži, da tožnica ni bila seznanjena s posledicami po petem odstavku 31. člena ZEN, saj je opozorilo jasno navedeno na 3. strani zapisnika pod točko 3 A). S (celotno) vsebino zapisnika pa tudi ni mogla biti seznanjena zaradi svojega odhodka pred zaključkom mejne obravnave, zaradi česar tudi to dejstvo ne more vplivati na zaključek o pravilnosti postopanja organa.
vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe - glavna obravnava
Iz 82. člena ZEN izhaja, da mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo.
Predpisana objava elaborata ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z vsebino elaborata in na podatke podati pripombe, ki morajo biti nato ustrezno obravnavane.
Dokler tožnica ni seznanjena z vsebino elaborata tako, da bi lahko v postopku za izdelavo elaborata oziroma upravnem postopku učinkovito varovala svoje pravice, njene pasivnosti ni mogoče šteti kot strinjanja z vsebino elaborata ali kot opustitve ravnanja, glede katerega je v nadaljevanju prekludirana.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva s strinjanja s potekom meje
Ker je meja ostala sporna, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval k začetku sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZEN. Ker tožnika, ki se s predlagano mejo nista strinjala, sodnega postopka v danem roku 30 dni nista sprožila, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je na podlagi določbe četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršena sodna poravnava, ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Predlagatelja sta podpisala zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, zato je pravilen zaključek, da je bila zahteva podana, poleg tega pa sta tudi kasneje molče privolila v izdajo odločbe, zato ni podan ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.