obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - dokazno breme
Navedbe o tem, kdaj je tožnik zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je prepozno. Prvostopni organ tudi ni bil dolžan tožnika pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga. Dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, je namreč na strani predlagatelja postopka.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - obnova postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo - učinek obnove postopka
V upravnem sporu sodišče zakonitost izpodbijanega akta praviloma presoja glede na dejansko stanje ugotovljeno v času izdaje le-tega. Vendar v obravnavanem primeru glede na povezanost obeh postopkov (evidentiranje zemljišča pod stavbo in vpisa stavbe v kataster stavb) okoliščina, da je bil postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo obnovljen in da še ni zaključen, po presoji sodišča vpliva na odločanje v postopku vpisa stavbe v kataster stavb.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje
Noben tožnik se obravnave pred upravnim organom ni udeležil, zato je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlagane meje strinjata (drugi odstavek 38. člena ZEN). Prvostopenjski organ pa imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra. Drugačnega poteka meje glede na katastrsko mejo ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku, kakršen je bil postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ampak v sodnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - večstanovanjska stavba
Kot večstanovanjsko stavbo iz prvega odstavka 64. člena ZEN je treba razumeti vsako stavbo z več deli stavbe, torej tudi dvostanovanjsko, saj ima tudi ta posamezne dele (stanovanjske enote) in skupne dele ter lahko urejanje medsebojnih in drugih razmerij, ki so na dvostanovanjske stavbe vezana, poteka le podobno, kot to velja za večstanovanjske stavbe, in ne kot velja za enostanovanjsko stavbo, ki po petem odstavku 3. člena SZ-1 celotna predstavlja eno stanovanje.
Prvostopenjski organ je pri preizkusu zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo po tretjem odstavku 65. člena ZEN mogel šteti, da jo je vložila upravičena oseba ter postopek za evidentiranje zemljišča pod stavbo po določbah ZEN izvesti. Na odločitev v zadevi ni mogla vplivati označitev stranke z interesom v zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo ter v elaboratu kot (so)lastnice stavbe oziroma pridobiteljice stavbe ipd., saj je bistveno zgolj, da šteje za uporabnico stavbe.
evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - katastrska meja
Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Po določbi 6. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN mora geodetska uprava zavrniti zahtevo za evidentiranje urejene meje, če podatki ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem katastru, kar pomeni tudi, da morajo iz elaborata izhajati podatki, ki so bili podlaga za s strani geometra pokazano mejo. Enako bi izhajalo iz 8. točke. Ker prvostopni organ ni ustrezno preveril elaborata (pravilnosti njegove sestave in vsebine), ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na soglasje o strinjanju s potekom meje, ki ga je podal tožničin pooblaščenec in solastnik parcele.
ZZKat člen 14, 30, 30/2. ZUP člen 260, 263, 263/1, 263/1-2, 264, 265,267, 267/1, 267/2.
zemljiški kataster - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prvostopenjski organ je kot razlog za zavrženje predloga za obnovo mejnega ugotovitvenega postopka pravilno navedel, da zapisnik mejnega ugotovitvenega postopka, glede na določbe ZZKat in uveljavljeno sodno prakso, ni imel pravne narave upravnega akta. Zato je mogel zavreči predlog za obnovo postopka, v kolikor se nanaša na mejni ugotovitveni postopek, kot nedovoljen, saj je za to imel podlago v določbi drugega odstavka 267. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom tega člena.
Glede na določbe 2. točke prvega odstavka 263. člena ZUP in 264. člen tega zakona se mora obnovitveni razlog izkazovati s sklicevanjem na podatke konkretnega kazenskega postopka oziroma konkretno osebo, katere kazensko odgovornost zaradi ponareditve podpisa se zatrjuje, in predložitvijo pravnomočne kazenske obsodilne sodbe ali obvestila o tem, da je kazenski postopek ustavljen oziroma da obstajajo okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka ni mogoče začeti.
ZDOIONUS člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukinitev hišne številke in naslova - obvestilo o ukinitvi - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Glede na to, da je hišna številka namenjena orientaciji v prostoru, tožeča stranka, ki je zemljišče s stavbo kupila z namenom njene obnove, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper obvestilo o ukinitvi hišne številke in naslova.
evidentiranje urejene meje - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnosti razlogi - možnost izvršitve odločbe
Kolikor odločbe v delu, kjer se združujejo parcele, ni mogoče izvršiti zaradi različnih bremen na parcelah, je podan ničnostni razlog kot ga določa 3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZEN člen 39, 40, 61. SPZ člen 19, 19/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 95.
evidentiranje urejene meje - aktivna legitimacija - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izravnalni del meje
Na aktivni strani je pravilno sodelovala stranka z interesom kot lastnica oziroma upravljalka parcele, kljub manjkajočemu podatku o lastniku te parcele v zemljiški knjigi.
Na podlagi določb ZEN mora geodet kot urejene evidentirati le meje, ki se ne razlikujejo od meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Kolikor elaborat prestane preizkus po 35. členu ZEN, je sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena.
V zvezi z ugovorom, da se tožnika ne strinja z izravnavo meje med javno potjo in sosednjo parcelo so razlogi drugostopnega organa pravilni. Gre namreč za mejno linijo parcel, ki niso v lasti tožnikov, zato tudi nimata pravnega interesa za izpodbijanje izravnave meje med parcelama. Kot uporabnika javne poti imata tožnika pravni interes, ki temelji na njeni uporabi. Kolikor je uporaba javne poti onemogočena, pa bosta morala ubrati druge postopke in ne katastrskega.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - parcelacija - zahteva za izdajo odločbe
Iz upravnega spisa izhaja, da je bila sporna parcelacija opravljena na podlagi zahteve D. d.d., zato tožnik neutemeljeno predlaga, da se odločba izreče za nično na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sodni postopek ureditve meje - sodna poravnava
Prvostopenjski organ bi moral, ker je bila meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 urejena s sodno poravnavo, pravnomočno 13. 7. 2012, elaborat, pridružen zahtevi za evidentiranje, v tem delu zavreči, ker pa tega ni storil, je njegovo napako pravilno s sklepom o zavrženju popravil drugostopenjski organ. Posledično pa je to pomenilo evidentiranje meje na podlagi poravnave v obsegu dogovora strank.
ZEN člen 11. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261, 261/1, 267, 267/1.
evidentiranje urejene meje - obnova postopka - stranka postopka - pravni interes
Glede na določbo 11. člena ZEN tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1 pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici tudi ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1 in cesto - parc. št. 814.
kmetijsko zemljišče - status zaščitene kmetije - vrsta rabe zemljišč - sprememba vrste rabe zemljišč - stranka v postopku
Vsak dedič, ki meni, da vpisani podatek o vrsti rabe zemljišča ne izkazuje resničnega stanja, lahko predlaga uvedbo postopka njegove spremembe v zemljiškem katastru, saj na ta način varuje svoje pravice in pravne koristi.
kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb
ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.
napake v postopku evidentiranja - poprava napak - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - sprememba vrste rabe zemljišča
Ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, je bilo ugotovljeno, da se podatki ujemajo in da pri evidentiranju ni prišlo do napak.
Preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe (obvestila) glede na tretji odstavek 9. člena ZEN ni mogoč, ker v obrazložitvi obvestila namreč dejansko stanje v bistvenih točkah ni zadosti natančno opisano, prav tako dokazi na katere se opira, niso podani tako, da bi bil naveden (izpostavljen) točno določen pravno pomemben podatek, navedeni pa tudi niso razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogi, ki glede na navedeno dejansko stanje narekujejo vzpostavitev sporne spremembe v zemljiškem katastru. Če se pa odločbe ne da preizkusiti, je to absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP); taka ugotovitev pa narekuje ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.
ZEN člen 30, 30/1, 30/4, 30/5, 35, 35/1, 35/4, 35/4-7.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - stranka v postopku - pravna sposobnost
Kolikor geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti.
Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je prvostopenjski organ sprejel.
ZEN člen 31, 31/5, 51, 52. ZCes-1 člen 14. ZUP člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika o mejni obravnavi - javna listina
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člen) kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
S podajo pripomb, da se s parcelacijo ne strinjata, ker zanjo po njunem mnenju niso izpolnjeni predpisani pogoji, pa tožnika ne podajata navedb, s katerimi se lahko izpodbije zgoraj navedena zakonska domneva ter na njej temelječ zaključek, na katerem je gradil odločitev prvostopenjski organ, da so namreč bile stranke na mejni obravnavi seznanjene s potekom meje v naravi.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 31, 31/1, 31/5, 32/3. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o urejanju meje ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški knjigi člen 4, 4/5, 4/6, 4/6-1, 4/6-3, 4/10, 4/11.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pooblaščenec - tožbena novota
Zapisnik mejne obravnave je bil voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca. Ta dokazni predlog pa je nedopustna tožbena novota po 52. členu ZUS-1. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati.