ZEN člen 26, 26/2, 31, 32, 35, 35/1, 36, 40, 40/2. ZUP člen 80, 80/2, 169, 169/1, 171, 171/1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 28, 28/1, 28/4, 28/5, 28/9, 28/10.
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - ureditev meje - zapisnik o mejni obravnavi
Ker iz dokaznega postopka izhaja, da tožnika kot lastnika zemljišča geodet sploh ni upošteval, da lastniki sosednjih zemljišč niso bili pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo, temveč je geodet zgolj zabil mejnike, kjer je sam ocenil, da poteka meja, ter da lastniki niso bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo, zapisnik pa jim tudi ni bil prebran pred podpisom, je po presoji sodišča zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravnih učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 48, 48/1. SPZ člen 13, 13/1. ZZK-1 člen 243.
evidentiranje meje - parcelacija - pravni interes za tožbo - zemljiškoknjižni lastnik - pravilnost vpisa - izbrisna tožba - učinek zaznambe
Z odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelaciji se ne odloča o lastninskopravnih razmerjih, zato ta nima vpliva na predpisane učinke zaznambe spora. Ob tem gre dodati, da tožnika v okviru predmetnega upravnega spora tudi ne moreta uspešno uveljavljati morebitnih napačnih vknjižb zaznamb ali drugih vpisov v zemljiški knjigi pri novonastalih parcelah, saj so uveljavljanju takšnih ugovorov namenjena že predhodno omenjena pravna sredstva po členih 157 do 161 ZZK-1.
evidentiranje parcelacije - ureditev meje - neobrazloženost
Sodišče ocenjuje, da so navedbe tožnika, da organ ni izvedel dejanske presoje skladnosti utemeljene, ker se toženka o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je v elaboratu parcelacije izkazano zagotovilo, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije in Odloka ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa.
Sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v okviru vsebinskih navedb tožečih strank, ker se njihove navedbe ne nanašajo na vsebino v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, zato je odločbo preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je upravni organ pravilno odločil in odločbo ustrezno obrazložil, pri tem pa tudi ni kršil pravil postopka.
V predmetnem upravnem sporu sodišče presoja samo izpodbijano upravno odločbo in ne more posegati na ostale odločbe, ki so bile izdane med tekom predmetnega upravnega spora. Upravno sodišče presoja zakonitost odločbe (ali je bila upravna odločba izdana v zakonitem postopku in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno) v trenutku njene izdaje (načelo zakonitosti, 6. člen ZUP).
evidentiranje parcelacije - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ker iz vsebine toženkine (drugostopenjske) odločbe tako izhaja, da je očitno nezakonit tudi izrek prvostopenjskega akta (v delu, ki se nanaša na zavrženje tožničine prve zahteve, tj. v sklepu), toženka ni imela podlage za uporabo tretjega odstavka 248. člena ZUP in zavrnitev tožničine pritožbe, pač pa bi (kolikor je ugotovila napačno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter je želela to sanirati sama) lahko ravnala kvečjemu v skladu s prvim in drugim odstavkom 251. člena oziroma prvim odstavkom 252. člena ZUP, odpravila izpodbijani akt (sklep) in s svojo odločbo sama rešila zadevo. Z drugačnim ravnanjem je toženka kršila pravila postopka, to pa je vplivalo na zakonitost upravnih odločb, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Toženka je v postopku na drugi stopnji namreč očitno dopolnjevala ugotovitveni postopek in ugotavljala tudi dejstvo, ki ga prvostopenjski organ ni ugotavljal (in sicer dejstvo, da Sklep o ugotovitvi javne koristi ne vsebuje načrta parcelacije iz šestega odstavka 48. člena ZEN), pri čemer pa tožnici ni omogočila sodelovanja v ugotovitvenem postopku in ji glede tako ugotovljenega dejstva (ki je bilo odločilno za izdajo drugostopenjske odločbe) pred izdajo drugostopenjske odločbe ni omogočila izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - sodni postopek
Glede na povzet potek postopka in materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. ZEN, je prvostopenjski organ mogel oziroma moral odločiti na način, da je ugodil zahtevi stranke z interesom Občini T. in kot urejeno mejo evidentiral predlagano mejo iz elaborata, predloženega k zahtevi. Drugačno določitev meje od meje po podatkih zemljiškega katastra bi tožnik lahko izposloval le v sodnem postopku ureditve meje, ki ga je sicer sprožil, vendar do vsebinske obravnave njegovega predloga ni prišlo in s tem tudi ne do sodne ureditve meje. Pri tem tudi niso pravno relevantni razlogi za tak zaključek sodnega postopka.
Prvostopenjski organ ne upošteva ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti v zemljiškem katastru, zaradi katerih naj bi bilo z ureditvijo meje poseženo v lastninsko pravico tretjih oseb, katerih parcele po zemljiškem katastru ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Po izrecni določbi drugega odstavka tedaj veljavnega 28. člena ZEN so namreč (poleg predlagatelja, to je lastnika parcele, katere meja se ureja) stranke postopka urejanja meje in postopka evidentiranja urejene meje (le) lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Tretje osebe, katerih parcele ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, torej v tem postopku ne sodelujejo in s tem svojih (pravnih) koristi ne morejo varovati.
ureditev meje - mejna obravnava - stranka v postopku
Ker se parcela dotika druge parcele na daljici, ki se začne na stiku s parcelo, ki je v lasti tožeče stranke, bi morala biti tožeča stranka kot lastnica parcele, katere meja se ureja, v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZEN v tem delu pritegnjena v postopek.
evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - mejna obravnava - zapisnik
Ker iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja, da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da podpis lahko izkazuje le njihovo pristnost, potem je zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravni učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.
ZUP člen 151, 151/3. ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5.
ureditev meje - sprožitev sodnega postopka - poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje - pritožba - zavrženje pritožbe - obvestilo upravnega organa ni upravni akt
Po presoji sodišča poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN ne predstavlja upravne odločbe, saj s pozivom k sprožitvi sodnega postopka niti z odgovorom geodetske uprave ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Glede na to, da za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug zakon ne določa pritožbe, to pomeni, da samostojna pritožba zoper poziv ni dovoljena, zaradi česar je geodetska uprava kot prvostopenjski organ ravnala pravilno, ko je tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrgla.
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - sodni postopek - ureditev meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje
Predmet presoje v tem upravnem sporu ne morejo biti zatrjevane nepravilnosti v sodnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah, kot tudi ne sodna odločba, izdana v navedenem sodnem postopku.
Iz obrazložitve ni mogoče jasno razbrati, kako neurejena meja s sosednjo parcelo 128/1 (last tožnikov) ne vpliva na parcelacijo parcele 701, oziroma povedano drugače: ni jasno, kako parcelacija in nastanek parcel 702/1 in 702/2 ne vplivata na zemljiškokatastrsko točko št. 1227, še zlasti upoštevajoč tožbene navedbe o posegu geodeta v parcelo 128/1 z novonastalimi parcelami 702/1 in 702/2.
ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 51. ZUreP-2 člen 199, 199/3.
parcelacija - javna cesta - preizkus odločbe - evidentiranje urejene meje in parcelacije
Na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN se spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.
Toženka se o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 8/4, 8/5.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zavrženje pritožbe - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu
V upravnem postopku je tožnik nastopal kot pooblaščenec lastnikov nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, sam pa ni bil stranka postopka. Zato bi lahko imele aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan sklep navedene osebe, ki so lastniki nepremičnin, nima pa je prvi tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec strank v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Posledično obvestilo ni upravna odločba. Zato zoper obvestilo ni dopustna pritožba.
ZEN člen 26, 26/1, 26/2, 28, 28/1, 28/2, 29, 32, 39, 39/5.
mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - urejena meja - evidentiranje urejene meje in parcelacije - zahteva za evidentiranje urejene meje
Sodišče ne najde razloga, da bi sledilo trditvi tožnice o drugačnem poteku mejne obravnave, kot izhaja iz zapisnika, posebej upoštevajoč, da tožnica za svoje navedbe ni predložila ali predlagala nobenega (dopustnega) dokaza. Na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN se šteje, da je tožnica s tem, ko se s predlagano mejo ni strinjala, svoje meje pa ni pokazala, četudi je bila opozorjena na posledice take opustitve, s predlagano mejo soglašala.
evidentiranje urejenega dela meje - katastrska meja - spor o poteku meje - določitev mej - lastništvo zemljišč
Res se parcela št. 916/1 (oziroma novo nastala parcela št. 914/4) s parcelo št. 915/2 stika v zemljiško katastrski točki 5050, vendar ta točka ni bila določena v postopku izpodbijane odločbe, pač pa v postopku IDPOS 6311 v letu 2014, ki pa ni predmet presoje v predmetnem upravnem sporu.
Tožnica zatrjuje, da je zemljiško katastrska točka 6198 (določena v postopku izpodbijane odločbe) postavljena na njenem svetu, kar iz katastrskih podatkov (grafičnega prikaza) ne izhaja. Kolikor tožnica z ugovorom kaže na neurejena lastninska razmerja z lastniki sosednjih parcel, bo morala to urediti v civilnih postopkih (nepravdni postopek sodne ureditve meje, ki ga je že sprožila ali v pravdnem postopku – lastninski tožbi), ne more pa biti predmet urejanja lastninskih razmerij postopek urejanja meje, oziroma parcelacije.
evidentiranje meje - mejna obravnava - vročanje - nepravilna odločitev
Tožnik je imel možnost tudi po 15. 3. 2016 pokazati svojo mejo, kar je namen mejne obravnave na terenu oziroma pred sodiščem izkazati, da je prava meja drugačna od pokazane. Sodišče torej meni, da pritožba z dne 14. 3. 2016 ni bila ovira za izdajo izpodbijane odločbe. Neudeležba tožnika na mejni obravnavi dne 15. 3. 2016 pa tudi ne razlog za zavrnitev elaborata ureditve meje po četrtem odstavku 35. člena ZEN.
ZEN člen 26, 26/1, 27, 28, 28/1, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/7. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
zemljiški kataster - meja - ureditev meje - postopek evidentiranja urejene meje - nestrinjanje s predlagano mejo - postopek za sodno ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpodbijane odločbe - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz rednega in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da se je med postopkom sicer spremenilo lastništvo obravnavane nepremičnine, vendar sprememba lastništva ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi, saj sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve v času njene izdaje, torej na dan, ko je bila solastnica te nepremičnine tožnica. Glede na vsebino predloga za sodno ureditev meje, pa bi morala tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da ZKT 20088 med strankami ni sporna in zakaj šteje, da ta ZKT ni predmet urejanja meje v sodnem postopku (z drugimi besedami, se opredeliti do predloga za sodno ureditev meje po vsebini tega predloga). Ker tega tožena stranka ni pojasnila, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
evidentiranje parcelacije - razlastitveni postopek - pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo - sprememba lastništva
Odločba o pripravljalnih delih pooblašča razlastitvenega upravičenca, da nastopa kot aktivna stranka v geodetskem postopku. Zaradi vrste postopka, oziroma, ker tožnik kot razlastitveni zavezanec v geodetskem postopku ni aktivna stranka, je njegov položaj v tem postopku drugačen, kot ostalih pridobiteljev, ki vstopijo v položaj aktivne stranke, in ne, ker spremembe lastništva v primerih „prisilnih“ parcelacij drugi odstavek 11. člena ZEN ne bi urejal.