ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3. ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 350a, 350a/1, 350a/3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik delnic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta tožeča stranka upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi o izrednih ukrepih po določbah 347. člena ZBan-1 lahko vloži banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa, in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350. a člena Zban-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnic in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnik delnic upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Tožeči stranki pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 347. in 350. a členu ZBan-1 ni odvzeta, njena ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu pa tožeča stranka ne izkazuje.
banka slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - obvestilo na spletni strani - imetnik delnic - sodno varstvo zoper odločbo banke slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožnik kot imetnik delnic ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožnik je po določbah ZBan-1 legitimiran za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa. Zahteva lahko razliko med škodo, ki mu je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnice in med višino poplačila, do katere bi bil kot imetnik delnic upravičen v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki mu je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Zoper odločitve, ki jih za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti sprejema zakonodajna oblast, je upravni spor izključen. Tožba je nedopustna tudi, kolikor se nanaša na drugo toženo stranko.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz. če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj po ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s 17. členom ZUS-1 zavrglo.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - pravica do sodnega varstva - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep nima možnosti, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1 ima pa možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Tožeča stranka torej za presojo zakonitosti odločbe tožene stranke o izrednih ukrepih ni aktivno legitimirana, je pa legitimirana, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa.
Tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe ni povsem izključena, saj se pri odločanju o povrnitvi škode ugotavlja višina poplačila za primer „če bi izredni ukrep ne bil izrečen“, to pa lahko vključuje tudi presojo, ali so bili razlogi za izredni ukrep iz 253.a člena ZBan-1, v konkretnem primeru pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in s tem za stečaj banke, sploh podani. Tožeči stranki, z ozirom na premoženjskopravno naravo njenih upravičenj, pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo sodnega varstva v ZBan-1 ni odvzeta, obenem pa to pomeni, da tožeča stranka tudi ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
omejevanje konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - usklajeno ravnanje - poslovanje z bankomati - medbančna provizija za dvige na bankomatih
Pri dokazovanju (dejanskega) usklajenega delovanja podjetij se je mogoče opreti tako na neposredne okoliščine, ki dokazujejo njihovo koordinacijo glede relevantnih dejstev, kot na posredne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o njihovem ravnanju na trgu kot rezultatu koordinacije med njimi.
ZUP člen 229/2, 113, 113/1, 229, 229/2, 113, 113/1, 229. ZNSVS člen 8/2, 6, 6/1, 8, 8/2, 6, 6/1, 8.
poseg v pridobljene pravice
Glede na tako izrecno določbo, da lahko po določbah ZNSVS sodelujejo le banke, je po mnenju sodišča popolnoma irelevantno, kako opredeljuje hranilnice in njihov položaj v bančnem sistemu ZBan. Tožena stranka in pred njo prvostopni organ sta odločila o prijavi tožnika na razpis, saj iz izreka sklepa izhaja, da tožnik ni pridobil pravic za sklepanje varčevalnih pogodb. V obrazložitvi sklepa pa je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj v izreku ni bil upoštevan. Iz izreka prvostopnega sklepa nedvoumno izhaja, da je bilo odločeno tako, da tožnik ni pridobil nobene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb, ta odločitev pa je z izdajo izpodbijane odločbe postala dokončna.