ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 347/6, 350a, 350a/1, 350a/3. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik delnic - imetnik obveznic - obvestilo o prenehanju obveznosti banke - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožnik izpodbija upravni akt oziroma upravno odločbo, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Na drugačno opredelitev izpodbijanega akta ne more vplivati način obveščanja tožnika o vsebini izpodbijane odločbe. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu lahko vloži banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki mu je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik obveznic in delnic in med višino poplačila, do katere bi bil kot imetnik obveznic in delnic upravičen v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Tožniku pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 350a. členu ZBan-1 ni odvzeta, ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Ker je z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo, tožnik ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.
Šesti odstavek 347. člena ZBan-1 se nanaša izključno na delničarje banke in ne na imetnike obveznic.
V postopku iz 350.a člena ZBan-1 se ugotavlja škoda, ki je nastala osebam, prizadetim zaradi ukrepa in ne škoda, ki je nastala banki.
ZBan-1 člen 330, 350a, 352, 353, 371. ZUP člen 42, 43, 229, 229/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 63, 63/1.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vročitev odločbe - zavrženje zahteve za vročitev odločbe - stranski udeleženec - zaupne informacije o banki
V postopku nadzora je po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) priznan osebi, nad katero se opravlja nadzor (subjektu nadzora), kot strankam v širšem pomenu in s tem kot stranskim udeležencem pa še (in izključno) članom uprave banke. Temu ustrezno je v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora. Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikoma ne ugodi in zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
Do vročitve odločbe so upravičene izključno osebe, ki bi se postopka pred izdajo odločbe v skladu z zakonom morale oziroma lahko udeleževale zaradi varstva svojih pravic. Gre za pravico, vezano na položaj stranke, torej na položaj, ki tožnikoma po določbah ZBan-1 glede na naravo in zahtevo po učinkovitosti upravnega odločanja, ni priznan.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz. če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj po ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s 17. členom ZUS-1 zavrglo.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - pravica do sodnega varstva - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep nima možnosti, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1 ima pa možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Tožeča stranka torej za presojo zakonitosti odločbe tožene stranke o izrednih ukrepih ni aktivno legitimirana, je pa legitimirana, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa.
Tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe ni povsem izključena, saj se pri odločanju o povrnitvi škode ugotavlja višina poplačila za primer „če bi izredni ukrep ne bil izrečen“, to pa lahko vključuje tudi presojo, ali so bili razlogi za izredni ukrep iz 253.a člena ZBan-1, v konkretnem primeru pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in s tem za stečaj banke, sploh podani. Tožeči stranki, z ozirom na premoženjskopravno naravo njenih upravičenj, pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo sodnega varstva v ZBan-1 ni odvzeta, obenem pa to pomeni, da tožeča stranka tudi ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
omejevanje konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - usklajeno ravnanje - poslovanje z bankomati - medbančna provizija za dvige na bankomatih
Pri dokazovanju (dejanskega) usklajenega delovanja podjetij se je mogoče opreti tako na neposredne okoliščine, ki dokazujejo njihovo koordinacijo glede relevantnih dejstev, kot na posredne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o njihovem ravnanju na trgu kot rezultatu koordinacije med njimi.
ZUP člen 229/2, 113, 113/1, 229, 229/2, 113, 113/1, 229. ZNSVS člen 8/2, 6, 6/1, 8, 8/2, 6, 6/1, 8.
poseg v pridobljene pravice
Glede na tako izrecno določbo, da lahko po določbah ZNSVS sodelujejo le banke, je po mnenju sodišča popolnoma irelevantno, kako opredeljuje hranilnice in njihov položaj v bančnem sistemu ZBan. Tožena stranka in pred njo prvostopni organ sta odločila o prijavi tožnika na razpis, saj iz izreka sklepa izhaja, da tožnik ni pridobil pravic za sklepanje varčevalnih pogodb. V obrazložitvi sklepa pa je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj v izreku ni bil upoštevan. Iz izreka prvostopnega sklepa nedvoumno izhaja, da je bilo odločeno tako, da tožnik ni pridobil nobene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb, ta odločitev pa je z izdajo izpodbijane odločbe postala dokončna.