ZBan-1 člen 253, 253/1, 253/1-1.a, 253a/1, 261a, 261c, 262.
Banka Slovenije - izredni ukrep - odločba o izrednih ukrepih - ukrepi za stabilnost bank - kapitalska ustreznost
Na dan 30. 9. 2013 premoženje A. d.d ni zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov (banka ni bila solventna) in tudi niso bile podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bi se lahko z dokapitalizacijo banke zagotovil vsaj minimalen kapital za uresničitev Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. Banka Slovenije je argumentirano obrazložila, da ni bilo verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi dosegla kapitalsko ustreznost (solventnost) banke in da bi stečaj banke lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da so bili v A. d.d. izkazani pogoji za začetek stečajnega postopka, kot jih določa 1. točka prvega odstavka 320. člena ZBan-1. Iz navedenih razlogov je tudi po presoji sodišča izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke (osnovnega kapitala banke in obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov) zaradi pokrivanja izgube banke, nujno potreben (točka 1.a prvega odstavka 253. člen ZBan-1). Skladno z navedenim je bila zato po izvedenem zmanjšanju osnovnega kapitala in vseh obveznosti A. d.d. na nič EUR (0,00 EUR), izvedena dokapitalizacija te banke s finančnimi sredstvi in stvarnim vložkom Republike Slovenije v skladu z 261a. členom, 261c. členom in 262. členom ZBan-1 ter izdana izpodbijana Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke.
banka - odprava kršitev - bančni depozit - posojilna pogodba - zapadlost - izdaja obveznic - povezane osebe
Depozit je v zakonu (ZBan-2), čeprav ima dejansko vse elemente posojila, obravnavan specialno, z namenom zaščite nepoučenih vlagateljev pred prekomernim prevzemanjem tveganj. Zaščita se udejanja z omejitvijo dejavnosti sprejemanja depozitov/posojil od nepoučene javnosti (95. in 96. člen ZBan-2). Pogodbene določbe, po kateri mora vplačnik dvig sredstev napovedati pred iztekom pogodbe (ker se sicer posojilna pogodba po vsakem posojilnem obdobju avtomatsko podaljša za enako obdobje), ni mogoče razlagati kot pogoj, ki bi omejeval ali izključeval pravico zahtevati vračilo sredstev v smislu prvega odstavka 94. člena ZBan-2, pač pa gre za določbo, ki vpliva le na trajanje vezave in s tem na zapadlost terjatve.
odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - odvzem glasovalnih pravic - rok za izvršitev odločbe - ničnostni razlog - ničnost odločbe
Zakonski razlogi za ničnost odločbe odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivosti odločbe, torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi. Ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je zato treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov. Že iz zakonske opredelitve razloga, ki ga uveljavlja tožnik, ki določa da je nična odločba "ki je sploh ni mogoče izvršiti" izhaja, da je s tem mišljena t. i. objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve) ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve) obveznosti, ki so naložene tožniku z Odločbo, ne pomenijo ne ene ne druge oblike nemožnosti izvršitve Odločbe in ta ničnosti razlog v obravanvani zadevi ni podan. Tožniku je bilo naloženo procesno dejanje, in sicer da mora v določenem roku prodati kvalificiran delež, ki ga je možno izvršiti tudi v okviru pravnega sistema tudi v skladu z določbami ZFPPIPP.
nadzorni svet - banka - bančni depozit - posojilna pogodba - odprava kršitev - nova dejstva
Depozit je čeprav ima dejansko vse elemente posojila, v zakonu obravnavan specialno, z namenom zaščite nepoučenih vlagateljev pred prekomernim prevzemanjem tveganj. Zaščita se udejanja z omejitvijo dejavnosti sprejemanja depozitov/posojil od nepoučene javnosti (95. in 96. člen ZBan-2), delovanje bank in hranilnic je podvrženo strogim pravilom glede likvidnosti in kapitalske ustreznosti, so pod nadzorom nacionalnih nadzornih organov, dodatno varnost tako zbranim sredstvom pa zagotavljajo še pravila v zvezi z zajamčenimi vlogami v okviru jamstva za depozite pri bankah in hranilnicah. Stališče, da je kot depozit po določbah ZBan-2 v povezavi z določbami ZOR oziroma OZ mogoče opredeliti le pogodbe, ki jih sklepa banka, je brez podlage v določbah 94. člena in v nasprotju s prepovedjo sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev iz prvega odstavka 96. člena ZBan-2.
banka - nadzorni svet - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka
V obnovljenem postopku se ponovno opravi samo presoja dejstev in okoliščin, zbranih v prvem postopku, le da brez upoštevanja pravnomočne kazenske sodbe. Iz prve izdane (in v obnovi razveljavljene) odločbe sledi, da je bila že omenjena kazenska sodba (kot pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov) edini razlog za odvzem dovoljenja, ki je razviden iz izreka odločbe, ter da se omenjena sodba kot ključni razlog obravnava tudi v obrazložitvi odločbe. Medtem ko se z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, v izreku navajajo drugi oziroma drugačni razlogi za odločitev, ki so zato v opreki ne le z izrekom prve izdane odločbe, temveč tudi z odločbo o začetku postopka, ki se sicer (v izreku) popolnoma in torej v skladu s 350. členom ZBan-2, ujame z izrekom prve izdane odločbe. To pa pomeni, da sklepa o obnovi ni mogoče razumeti in ga posledično realizirati na način, kot je to storila tožena stranka, ko je ponovno naredila zgolj končno presoje razlogov (na podlagi že zbranih podatkov in tožnikove izjave, ki jo je dal v prvem postopku), temveč je potrebno z ozirom na to, da je ključni razlog (pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje) odpadel oziroma bil spremenjen, „presojo razlogov“ in s tem odločanje o ukrepu nadzora zastaviti na novo in od začetka ter pri tem tožniku omogočiti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so podlaga za odločitev. Zato bi bilo potrebno v konkretnem primeru izdati odločbo o začetku postopka in najprej v njej „presoditi razloge za izrek prepovedi“, ter šele nato, potem ko tožnik da izjavo, razloge za izrek prepovedi na isti dejanski podlagi presoditi še v končni odločbi.
ZVOP-1 člen 6, 22. ZUP člen 3, 214. ZIZ člen 4, 16a. ZBan-2 člen 30, 97.
varstvo osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - posredovanje podatkov - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku
Opravljanje bančnih storitev je javna služba, ki jo lahko opravljajo le točno določene pravne osebe po tem, ko dobijo dovoljenje Banke Slovenije. Kot izvajalec javne službe pa je zato tožeča stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, ko gre za odločanje o posredovanju osebnih podatkov, za katere je zaprosil uporabnik od upravljalca, postopati v skladu z določili ZUP, kar pomeni, da bi morala po tem, ko je prejela zahtevek tožeče stranke, o tem izdati akt v obliki odločbe z vsem predpisanimi sestavinami in ne odločiti zgolj z dopisom.
banka - nadzorni svet - član nadzornega sveta - konflikt interesov
Za obstoj konflikta interesov zadošča že možnost, da takšno nasprotje obstaja in ne da je do tega nasprotja interesov tudi dejansko prišlo. V primeru nasprotja interesov se namreč mora oseba izločiti iz obravnave in za ta čas zapustiti prostor, kjer poteka seja.
Tožnik nima lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke, ker njegovo ravnanje vzbuja dvom o njegovi zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZBan člen 273, 273/1, 273/1-1, 327, 362.
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - član nadzornega sveta
Odločba o razrešitvi (prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta) je s statusnega vidika konstitutivne narave, saj njene pravne posledice (prenehanje funkcije) nastopijo z dnem odločitve. V navedene učinke (ki so že nastali) pa sodišče ne more poseči z začasno odredbo na način, kot to predlaga tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj bi to pomenilo, da bi sodišče mimo z zakonom predvidenih postopkov tožniku omogočilo ne samo izvajanje funkcije člana nadzornega sveta, temveč bi ga tudi imenovalo na navedeni položaj.
Sodišče lahko začasno uredi le sporno razmerje, to je razmerje med strankami v upravnem sporu, ne more pa nalagati obveznosti ali pa izrekati prepovedi tretjim osebam, ki niso stranke v postopku.
Toženka je po prejemu tožnikove vloge v skladu z določbo 334. člena ZBan-2 v postopku predhodnega preizkusa te vloge ugotovila, da je vložena prepozno. Ker predmetna vloga ne izpolnjuje vseh procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo, jo je z izpodbijanim sklepom zavrgla.
ZUP člen 267, 267/3. ZBan-2 člen 53, 53/1, 53/1-2.
prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta - obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov - obnova postopka
Iz odločbe ni razvidno katero paleto meril in možnih okoliščin je tožena stranka poleg pravnomočne obsodbe še kot relevantno upoštevala pri odločitvi. Zavajanje in prikrivanje dejstev, kot dodatni okoliščini, ki ju toženka izpostavlja v izpodbijani odločbi v povezavi s kazenskim postopkom, niso bila odločilna dejstva, ki bi jih toženka samostojno ocenjevala in se do njih kot odločujočih opredelila, saj jih je toženka tudi sama izrecno opredelila le kot „dodatne“ okoliščine.
ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 337, 347, 350a. ZUS-1 člen 2, 4.
odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je upravna odločba, s katero je tožena stranka v okviru izvrševanja upravne funkcije odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi banke kot nadzorovane osebe, torej upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
ZBan-1 člen 352, 353, 371. ZUP člen 43, 229, 229/2.
izredni ukrepi za stabilnost bank - priznanje statusa stranskih udeležencev - subjekt nadzora
V postopku nadzora je imela po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) oseba, nad katero se opravlja nadzor (subjekt nadzora), kot stranke v širšem pomenu in s tem kot stranski udeleženci pa še (in izključno) člani uprave banke. Temu ustrezno je bilo v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora (353. člen ZBan-1). Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikom ne ugodi in da zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
ZBan-1 člen 253a, 253b. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Po določbah ZBan-1 tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, je pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tega ukrepa. Prav tako tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu (po 4. členu ZUS-1).
ZBan-2 člen 53, 53/1, 53/1-2, 53/2, 53/2-1, 273, 273/1, 273/1-1, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/1-1, 278/2. KZ-1 člen 78, 79.
nadzorni svet banke - prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - pogoji za opravljanje funkcije - ocena primernosti - obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov
Prenehanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta ni nastopilo ex lege - na podlagi samega zakona, temveč na podlagi odločbe. Pri odločanju pa pristojni organ, kot to jasno sledi iz razlogov izpodbijane odločbe, kot pravno relevantnega dejstva ni upošteval zgolj obsodbe za kaznivo dejanje kot takšne, temveč je upošteval še številne druge okoliščine ter na podlagi presoje vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin zaključil, da tožnik nima ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter da zato ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZBan-2.
tožena stranka pri svoji odločitvi poleg obstoja pravnomočne obsodbe kot relevantne okoliščine upošteva še stopnjo krivde (eventualni naklep), zlasti pa njeno vsebino oziroma njen domet, tako v pogledu vrste kaznivega dejanja (izdaje tajnih podatkov) kot pomena podatkov, ki so bili razkriti (razkritje občutljivih podatkov na državni ravni) in negativnih učinkov razkritja (na odnos med državama), kar vse nato postavi nasproti zahtevam, ki jih pred člana nadzornega sveta postavlja njegova funkcija v banki, zlasti zahtevi po varovanju zaupnih podatkov, na katerih bančništvo pravzaprav temelji, ter zahtevi po zagotavljanju varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke.
ZBan-2 člen 66, 66/1, 66/1-3, 68, 350, 350/2. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih ocenah za kreditne investicije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 4, 26.
kapitalska ustreznost banke - odvzem dovoljenja za kvalificirani delež - odvzem glasovalnih pravic - razlog za odvzem - pravila o upravljanju s tveganji - imetnik kvalificiranega deleža - finančna trdnost imetnika kvalificiranega deleža - načelo sorazmernosti - prisilna poravnava
Odvzem dovoljenja za kvalificirani delež je namenjen temu, da se osebi, ki ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, prepreči vpliv na poslovanje banke. Pri tem je Banka Slovenije kot nadzornik bančnega sistema dolžna upoštevati vse možnosti vpliva na upravljanje banke, tudi možnost, da se drugi delničarji skupščine banke ne udeležujejo, ne glede na to, ali gre za okoliščino, ki izvira iz sfere tožeče stranke ali ne. Bistvene okoliščine, s katerimi je v izpodbijani odločbi utemeljen odvzem celotnega deleža glasovalnih pravic in deleža v kapitalu banke, so nesporne in po presoji sodišča predstavljajo zadostno dejansko podlago za izrek izpodbijanega ukrepa.
Nad tožečo stranko je bil ponovno uveden postopek prisilne poravnave, zato njena sredstva do nadaljnjega ne bodo mogla biti namenjena zagotavljanju kapitalskih potreb banke, kaj šele zagotavljanju njenega nadaljnjega razvoja. To pomeni, da sta izpolnjena oba pogoja iz tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Na navedbe o pozitivnem trendu poslovanja tožeče stranke in večanju dobičkonosnosti v turistični dejavnosti, je v izpodbijani odločbi posredno odgovorjeno s ključnimi ugotovitvami, da je kapital tožeče stranke negativen,F da je zastavljena večina njenega premoženja, kot tudi z ugotovitvijo, da kapital ostaja negativen tudi v letu 2015.
ZBan-1 člen 347, 347/1, 350a. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih je urejeno v 350.a členu ZBan-1. Sodno varstvo na podlagi 350.a člena ZBan-1 se sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni, oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 namreč ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Pomembno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb, vendar ne njihove pravice in interesi nasploh, temveč le v tistem delu, v katerem so prizadeti z odločbo.
ZBan-1 člen 347, 347/1, 350a. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Pravna ureditev aktivne legitimacije za vložitev tožbe proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu je v določbah ZBan-1, v razmerju do 17. člena ZUS-1, urejena specialno, kar pomeni, da se prvi odstavek 17. člena ZUS-1 v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja. Po 347. členu ZBan-1 je namreč v postopku sodnega varstva proti odločbi o izrednem ukrepu do vložitve tožbe upravičena le banka.
Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi v primeru, ko tožeča stranka po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato po presoji sodišča tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna, odločanje na njeni podlagi pa bi pomenilo zaobid določbe 347. člena ZBan-1, ki v postopku sodnega varstva tožbo tožeče stranke izključuje.
odločba o izrednih ukrepih - subjekt nadzora - stranka v postopku - imetniki podrejenih obveznic - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz določil ZBan-1 izhaja, da je stranka v postopku nadzora le banka (in člani uprave), varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih pa je urejeno v 350.a členu ZBan-1, po katerem lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
nadzorni svet banke - prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazano, da bi bil tožnik z izpodbijano odločbo materialno, moralno in profesionalno oškodovan, kot se zatrjuje v tožbi, vsaj ne v smislu posledic, ki bi bile zanj hujše škodljive oziroma težko popravljive. Prav tako ni z ničemer utemeljena trditev, da bi bila tožniku z izgubo položaja „onemogočena vsakršna zaposlitev“ in da bi mu bila onemogočena pravica do svobodne izbire poklica iz 49. člena Ustave. Onemogočen mu je samo dostop do funkcij v banki, in še to le do izbrisa kazenske sodbe. Povsem ne(samo)kritična pa je tudi navedba, da sta član nadzornega sveta banke in član uprave banke edini funkciji, ki sta za tožnika primerni.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetniki podrejenih obveznic - subsidiarni upravni spor - aktivna legitimacija - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - pravica do povrnitve škode
Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep, z ozirom na specialno ureditev v ZBan-1, nima pravne podlage, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1.
Tožeča stranka ima možnost, da uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih tožene stranke, lahko po navedeni določbi zahtevajo od tožene stranke povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bil izrečen. Sodno varstvo se v tem primeru sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.