upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ne navaja nobenega od razlogov, zaradi katerih je mogoče sodni postopek obnoviti, pač pa le navaja okoliščine, iz katerih je razvidno, da se ne strinja s postopanjem inšpektorja v predmetni zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
Zahteva upravnega organa, da morajo biti posebne ugodnosti v katalogih predstavljene tako pregledno, da so potrošniku jasne že na osnovi prvega ogleda, je po presoji sodišča zakonita.
nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožnik tudi na poziv organa k dopolnitvi nerazumljive vloge ni razumljivo odgovoril, je prvostopni organ upravičeno izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo vlogo zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 226, 226/1, 226/2, 293.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave in se nanaša na tek izvršilnega postopka ter ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - ista upravna zadeva - nespremenjeno dejansko stanje in materialna podlaga - zavrženje vloge
Z odločbo prvostopenjskega organa z dne 3. 1. 1999 je bil tožnici priznan status žrtve vojnega nasilja begunec – otrok ubitih talcev. Tožnica je dne 9. 11. 2009 vložila nov zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca, in sicer na podlagi istega dejanskega stanja kot v zahtevi iz leta 1999. Ker je bilo torej o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 3. 11. 1999, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bila ponovna zahteva tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca pravilno zavržena.
ZZVN je bil od svoje izdaje v letu 1996 večkrat dopolnjen in spremenjen, vendar pa so bile določbe, ki opredeljujejo status žrtve vojnega nasilja – begunca ter predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev tudi v obravnavani zadevi, enake v letu 1999 ob izdaji prvostopne odločbe, kot v letu 2009 oziroma 2010, ko je bila izdana izpodbijana odločba.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina člen 23. Javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina za leto 2009 točka III.
Ker je tožnik sredstva iz občinskega proračuna prejel že v dveh prejšnjih letih, bi lahko nepovratna sredstva v letu 2009 prejel le v primeru, ko bi po opravljeni delitvi sredstev med prednostne upravičence v prvem krogu ostalo še kaj nerazdeljenih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve nasprotnega udeleženca upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo - poziv organa za brezplačno pravno pomoč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Poziv organa za brezplačno pravno pomoč iz 46. člena ZBPP ni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ampak le poziv nasprotnemu udeležencu upravičenca do brezplačne pravne pomoči, naj stroške postopka zaradi subrogacije - zakonite cesije - plača Republiki Sloveniji.
Tožnik v tožbi sam priznava, da ni ravnal skladno s SRS 4.21 oziroma 4.6. Zakaj tega ni storil, zadovoljivo ne pojasni. Prav tako ni dokazal, da znaša vrednost poškodovanih lesenih delov 9.564.987,00 SIT. Listine, iz katere bi bilo razvidno, na koliko so ugotovljene poškodbe ovrednotene, oziroma kolikšna je vrednost iz rulet pobrane opreme, ni predložil. Glede na povedano že ob uporabi 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 spornih odhodkov ni bilo mogoče priznati. Zato ugotavljanje, ali so bili ti odhodki potrebni za pridobitev prihodkov v smislu 20. člena ZDDPO-1, niti ni več relevantno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dovoljenost revizije
Ker tožnik v prošnji ne navaja razlogov za dovolitev revizije iz 367. a člena ZPP, vrednost spornega predmeta pa znaša 500,00 EUR, nima verjetnih možnosti za uspeh z revizijo, zato je bilo treba njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - ovira za vrnitev v naravi - poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist
V denacionalizacijskem postopku ovire za vrnitev nepremičnine lahko uveljavlja le zavezanec za vrnitev stvari; to pa je po 1. odstavku 51. člena ZDen tista pravna oseba, ki ima stvar, ki se vrne upravičencu, v svojem premoženju.
Če sodišče spozna, da izpodbijani akt, četudi bi bil sicer nezakonit, ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, tožbi ne more ugoditi, pač pa jo mora zavrniti. Ob podanih razlogih, ko po povedanem sodišče pri reševanju tožbe ni presodilo, da izpodbijana odločitev nezakonito posega v materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, je tako ravnalo tudi v obravnavani zadevi.
Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati pogoje in presojati okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in v vsakem primeru upoštevati tudi vsebinski pogoj v skladu z navedenim členom in tudi verjetne izglede za uspeh ter okoliščine in dejstva o zadevi.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zavezanec za pačilo davka - pravni naslednik davčnega zavezanca - dedič - odmera dohodnine pravnemu nasledniku davčnega zavezanca
O tem, da je davčni zavezanec umrl pred izdajo odmerne odločbe, med strankami ni spora, kot tudi ni sporno, da so tožniki dediči (in s tem univerzalni pravni nasledniki) pokojnega zavezanca, vsak do 1/3. Odločitev, da se na tej dejanski podlagi davek odmeri in naloži v plačilo tožnikom kot zavezancem za davek, je skladna z 2. odstavkom 12. člena ZDavP-2, po katerem se za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca.
Določba 3. odstavka 24. člena ZBPP je bila napačno uporabljena, ker tožena stranka ni pojasnila, da je zadeva očitno nerazumna. Strinjanje tožene stranke s stališčem iz sodbe Višjega sodišča ne pojasnjuje, da je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj ni navedena pravna praksa v podobnih primerih.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče - gradbena parcela
V upravnosodni praksi se določbo 2. odstavka 32. člena ZDen enotno razlaga v pomenu, da je, če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, to ovira za vrnitev zemljišča v naravi, pri čemer v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po uveljavitvi ZDen.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - dohodek iz zaposlitve - poslovodenje - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
Prejemki A.A. kot predsednika uprave družbe so osebni prejemki, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačnika za davek od osebnih prejemkov in prispevkov. Dejstvo, da so bili nakazani na račun pravne osebe na podlagi njenih izstavljenih računov kot plačilo za opravljene storitve A.A. ter da slednji pri tožeči stranki ni bil zaposlen, ni odločilno. Pri tem se davčna organa pravilno sklicujeta na 6. odstavek 35. člena ZDoh-2, po katerem se za zaposlitev po tem zakonu šteje tudi opravljanje del oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja. Davčna organa sta tudi pravilno ocenila namen oziroma motiv za sklenitev spornih pogodb, ki je ugodnejša davčna obremenitev davčnega zavezanca.