nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožnik tudi na poziv organa k dopolnitvi nerazumljive vloge ni razumljivo odgovoril, je prvostopni organ upravičeno izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo vlogo zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 226, 226/1, 226/2, 293.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave in se nanaša na tek izvršilnega postopka ter ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Če se razume tožnikova tožba tako, da se ne strinja zgolj z navedbo glede državljanstva BIH v izreku odločbe, potem je njegovo tožbo potrebno zavreči, ker tožnik očitno ni izkazal, da mu izpodbijana odločba posega v kakšno njegov pravico ali pravno korist; v vsakem primeru pa je treba tožbo zavreči, ker tožnik kljub dvem pozivom ni odpravil pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Za nastop sankcije iz petega odstavka 20. člena ZBPP zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik se je pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za varno tretjo državo, zato je tožena stranka odločila, da tožnikove prošnje ne bo obravnavala, saj je za njeno vsebinsko obravnavo odgovorna Republika Hrvaška. Tožnik tudi ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško.
Zahteva upravnega organa, da morajo biti posebne ugodnosti v katalogih predstavljene tako pregledno, da so potrošniku jasne že na osnovi prvega ogleda, je po presoji sodišča zakonita.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - odvetnik kot tožnik - pooblaščenec stranke
V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. To pa pomeni, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - kršitev pravil postopka
Ravnanja tožnika lahko kažejo na to, da ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ne pa, da je prošnjo vložil izključno zato, da bi preprečil odstranitev iz države. Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito po petih dneh bivanja v Centru za tujce, po presoji sodišče še ne zadostuje za presojo, da obstaja pogoj za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ, še posebej glede na to, da je tožnik v prošnji zatrjeval politično preganjanje zaradi njegovega aktivnega članstva v politični stranki, opisal je tudi, da je bil večkrat zaprt in v zaporu pretepen. Tožnik je jasno konkretiziral okoliščine za zapustitev izvorne države, do katerih se tožena stranka ni opredelila, zato ne bi smela samo na podlagi tožnikovih ravnanj sklepati, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - izvorna država - preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica ne uveljavlja preganjanja v izvorni državi – Republiki Hrvaški, temveč v Bosni in Hercegovini. Izvorna država kot terminus tehnicus je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države. „Tretja država“ pa je tista država, ki ni članica EU. Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podala popolno prošnjo za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dovoljenost revizije
Ker tožnik v prošnji ne navaja razlogov za dovolitev revizije iz 367. a člena ZPP, vrednost spornega predmeta pa znaša 500,00 EUR, nima verjetnih možnosti za uspeh z revizijo, zato je bilo treba njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.
Tožnik v tožbi sam priznava, da ni ravnal skladno s SRS 4.21 oziroma 4.6. Zakaj tega ni storil, zadovoljivo ne pojasni. Prav tako ni dokazal, da znaša vrednost poškodovanih lesenih delov 9.564.987,00 SIT. Listine, iz katere bi bilo razvidno, na koliko so ugotovljene poškodbe ovrednotene, oziroma kolikšna je vrednost iz rulet pobrane opreme, ni predložil. Glede na povedano že ob uporabi 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 spornih odhodkov ni bilo mogoče priznati. Zato ugotavljanje, ali so bili ti odhodki potrebni za pridobitev prihodkov v smislu 20. člena ZDDPO-1, niti ni več relevantno.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - ovira za vrnitev v naravi - poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist
V denacionalizacijskem postopku ovire za vrnitev nepremičnine lahko uveljavlja le zavezanec za vrnitev stvari; to pa je po 1. odstavku 51. člena ZDen tista pravna oseba, ki ima stvar, ki se vrne upravičencu, v svojem premoženju.
Če sodišče spozna, da izpodbijani akt, četudi bi bil sicer nezakonit, ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, tožbi ne more ugoditi, pač pa jo mora zavrniti. Ob podanih razlogih, ko po povedanem sodišče pri reševanju tožbe ni presodilo, da izpodbijana odločitev nezakonito posega v materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, je tako ravnalo tudi v obravnavani zadevi.
ZUP člen 220, 220/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 7, 7/3.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - dopolnilna odločba - izvedba ugotovitvenega postopka - določitev roka za odpravo nepravilnosti - razlogi za določitev roka - obrazložitev odločbe
Upravni organ bi moral ob upoštevanju 3. odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki določa okoliščine, ki jih mora inšpektor upoštevati pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe izvesti postopek, v katerem bi ugotovil, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonito navoženo zemljino.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - dohodek iz zaposlitve - poslovodenje - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
Prejemki A.A. kot predsednika uprave družbe so osebni prejemki, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačnika za davek od osebnih prejemkov in prispevkov. Dejstvo, da so bili nakazani na račun pravne osebe na podlagi njenih izstavljenih računov kot plačilo za opravljene storitve A.A. ter da slednji pri tožeči stranki ni bil zaposlen, ni odločilno. Pri tem se davčna organa pravilno sklicujeta na 6. odstavek 35. člena ZDoh-2, po katerem se za zaposlitev po tem zakonu šteje tudi opravljanje del oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja. Davčna organa sta tudi pravilno ocenila namen oziroma motiv za sklenitev spornih pogodb, ki je ugodnejša davčna obremenitev davčnega zavezanca.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Iz določb ZKP izhaja, da oškodovanec kot tožilec v kazenskem postopku ne more vložiti neposredno zahteve za varstvo zakonitosti, pač pa se lahko vselej pojavi kot pobudnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri pristojnem državnem tožilcu. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti zavrnila.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče - gradbena parcela
V upravnosodni praksi se določbo 2. odstavka 32. člena ZDen enotno razlaga v pomenu, da je, če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, to ovira za vrnitev zemljišča v naravi, pri čemer v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po uveljavitvi ZDen.