inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti - izrek odločbe
Ko gre za inšpekcijski postopek, s katerim se je stranki prepovedalo opravljanje določene dejavnosti, za katere opravljanje je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje MDDSZ, je določenost oziroma konkretizacija izreka še zlasti pomembna, saj mora zavezanec natančno vedeti, kaj se mu prepoveduje z jasno navedbo strokovnih nalog, za katere opravljanje potrebuje dovoljenje MDDSZ in za katere je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da jih nima.
upravni spor - predložitev upravnih spisov - odločitev brez upravnih spisov - opustitev cepljenja
Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke.
ZLPLS člen 14a, 14a/4. ZUP člen 35, 35/4, 237, 237/2, 237/2-5.
javni razpis - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razpisni pogoji - obrazložitev odločitve - ovrednotenje projekta - sofinanciranje športnih dejavnosti
Po 4. odstavku 14.a člena ZLPLS mora odločitev o vlogi za razporeditev sredstev vsebovati obrazložitev. V primerih, kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem da navede konkretne razloge in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni program tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - odvetnik kot tožnik - pooblaščenec stranke
V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. To pa pomeni, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 226, 226/1, 226/2, 293.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave in se nanaša na tek izvršilnega postopka ter ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - ista upravna zadeva - nespremenjeno dejansko stanje in materialna podlaga - zavrženje vloge
Z odločbo prvostopenjskega organa z dne 3. 1. 1999 je bil tožnici priznan status žrtve vojnega nasilja begunec – otrok ubitih talcev. Tožnica je dne 9. 11. 2009 vložila nov zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca, in sicer na podlagi istega dejanskega stanja kot v zahtevi iz leta 1999. Ker je bilo torej o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 3. 11. 1999, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bila ponovna zahteva tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca pravilno zavržena.
ZZVN je bil od svoje izdaje v letu 1996 večkrat dopolnjen in spremenjen, vendar pa so bile določbe, ki opredeljujejo status žrtve vojnega nasilja – begunca ter predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev tudi v obravnavani zadevi, enake v letu 1999 ob izdaji prvostopne odločbe, kot v letu 2009 oziroma 2010, ko je bila izdana izpodbijana odločba.
Določba drugega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, pomeni, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali. Če občina tudi po poteku tega roka ostane brez novih – v skladu z ZPNačrt - programov opremljanja, pa pride v poštev uporaba Pravilnika o podlagah za odmero na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme.
URS člen 69. ZNDM-2 člen 11, 11/2. ZDVGOMP člen 12, 21.
razlastitev - nadzor državne meje - graditev objektov na mejnih prehodih - javni interes za razlastitev
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
carine - preferencialna carinska stopnja - pogoji za preferencialno obravnavo blaga - poreklo blaga - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Ker tuji carinski organi v desetmesečnem roku niso posredovali odgovora na poizvedovanje o izvoru blaga, je po presoji sodišča carinski organ imel v določbi šeste točke 32. člena Protokola 7 pravno podlago za zavrnitev upravičenosti za preferencialno obravnavo blaga ter s tem za naknadni obračun uvoznih dajatev.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - kršitev pravil postopka
Ravnanja tožnika lahko kažejo na to, da ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ne pa, da je prošnjo vložil izključno zato, da bi preprečil odstranitev iz države. Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito po petih dneh bivanja v Centru za tujce, po presoji sodišče še ne zadostuje za presojo, da obstaja pogoj za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ, še posebej glede na to, da je tožnik v prošnji zatrjeval politično preganjanje zaradi njegovega aktivnega članstva v politični stranki, opisal je tudi, da je bil večkrat zaprt in v zaporu pretepen. Tožnik je jasno konkretiziral okoliščine za zapustitev izvorne države, do katerih se tožena stranka ni opredelila, zato ne bi smela samo na podlagi tožnikovih ravnanj sklepati, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Če se razume tožnikova tožba tako, da se ne strinja zgolj z navedbo glede državljanstva BIH v izreku odločbe, potem je njegovo tožbo potrebno zavreči, ker tožnik očitno ni izkazal, da mu izpodbijana odločba posega v kakšno njegov pravico ali pravno korist; v vsakem primeru pa je treba tožbo zavreči, ker tožnik kljub dvem pozivom ni odpravil pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik je prišel v Slovenijo iz Hrvaške, ki jo je Vlada RS razglasila za varno tretjo državo, zato je Hrvaška pristojna za vsebinsko obravnavo tožnikove prošnje. Tožnik ni navedel nobenih pravno relevantnih osebnih okoliščin zakaj Hrvaška zanj ne bi bila varna tretja država.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - izvorna država - preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica ne uveljavlja preganjanja v izvorni državi – Republiki Hrvaški, temveč v Bosni in Hercegovini. Izvorna država kot terminus tehnicus je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države. „Tretja država“ pa je tista država, ki ni članica EU. Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podala popolno prošnjo za mednarodno zaščito.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ne navaja nobenega od razlogov, zaradi katerih je mogoče sodni postopek obnoviti, pač pa le navaja okoliščine, iz katerih je razvidno, da se ne strinja s postopanjem inšpektorja v predmetni zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.