ZPSV člen 4, 6, 16, 17. ZPIZ-1 člen 15, 17. ZZVZZ člen 15.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - dopolnilna dejavnost
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZPSV člen 17. ZDavP-2 člen 68.
prispevki za socialno varnost - družba z omejeno odgovornostjo enoosebna družba - poslovodna oseba - zavezanec za plačilo prispevkov
Tožnik je bil edini družbenik in hkrati direktor družbe A. d.o.o., nad katero se je v letu 2009 začel stečajni postopek. Kot tak je imel status samozaposlenega in je bil tudi dolžan sam plačati prispevke za socialno varnost.
evidenca subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni - izbris subjekta iz evidence - predlagatelj izbrisa - pravni interes
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovori, v katerih meni, da bi bila tožena stranka dolžna preveriti utemeljenost odvzema javnih pooblastil. Takšno preverjanje namreč presega pristojnosti tožene stranke, saj so zveza ali občine pri odločitvi o tem, kdo bo na določenem (njihovem) območju izvajal naloge v javnem interesu, suverene. Prav tako ne more uspeti z ugovorom, da Svet regije ni legitimiran za predlaganje izbrisa.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - olajšava za investiranje
ZDoh-1 v 42. členu taksativno našteva odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo. Ta določba ne predstavlja celovite specialne ureditve, ki bi izključevala uporabo predpisov, na katere napotuje 35. člen ZDoh-1, temveč le dodatno določa odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo.
Olajšava za investiranje se po 47. členu ZDoh-1 ne prizna za investiranje v vsa osnovna sredstva po SRS 1. Med drugim je ni mogoče uveljavljati iz naslova vlaganj v pohištvo, tudi v primeru, ko gre za opredmeteno osnovno sredstvo, s katerim se dosegajo prihodki.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - dokazno breme
Tako kot v pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, tožnik tudi v pritožbi v upravnem sporu ne navede, pri katerem konkretnem izračunu je prišlo do napake oziroma ne konkretizira izračunske napake niti ne izkaže metodologije izračuna, ki je po njegovem mnenju pravilna, ampak pavšalno navaja, da se je držal komentarja ZLV in da bi morali biti trije mandati, ki jih je dobila stranka E., razdeljeni tako, da bi bil po en mandat podeljen v vsaki od treh volilnih enot, ne pa da sta dva mandata podeljena v 3. volilni enoti (in en mandat pa v 2. volilni enoti). Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka mandate ugotovila in izračunala po nestandardizirani metodi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, ampak pravi, da je izračun napačen, t.i. ročnega izračuna pa tudi sam ni predložil kot dokaza.
Tožnik v postopku ni ravnal v skladu s specifičnimi pravili dokazovanja oziroma ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, da bi vzpostavil zadosten in tudi pravočasen dvom v pravilnost izračuna mandatov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje lastnika nepremičnine
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožeči stranki predložili kakršenkoli dokaz, da sta na podlagi katere od predloženih listin predlagali vpis pravice graditi obravnavani električni priključek prek parc. št. 158/8 k.o. ... v zemljiško knjigo. Predložene listine tudi ne morejo predstavljati „druge listine, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi“. Za kaj takega je namreč potrebna izrecna zakonska določba.
Sodišče se v primernost meril oziroma določitev kriterijev ne spušča, presojalo pa je ali so bila pri ocenjevanju vloge upoštevana merila po javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno, ter ali je obrazložitev točkovanja dovoljšnja, preverljiva in predvsem dovolj smiselna in utemeljena s strokovnimi argumenti.
Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 5, 10,11. ZVO-1 člen 19, 19/1, 19/2. URS člen 120, 120/2.
obveznost dajanja biogoriv na trg - pravna podlaga - predpisane obveznosti - legalitetno načelo - exceptio illegalis
Formalna zakonska podlaga za sprejem Uredbe je 2. odstavek 19. člena ZVO-1. Po njem vlada določi (med drugim) omejitve in druga pravila ravnanja pri opravljanju dejavnosti, ki se nanašajo (med drugim) na dajanje storitev ali izdelkov na trg, nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi in druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Ta zakonska določba že na prvi pogled izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva. Morebitni zavezanec namreč iz zakonskega besedila ne more sklepati, da utegnejo biti na podlagi tega besedila zanj ali za njegovo dejavnost predpisane obveznosti oz. kakšna utegne biti vsebina ali vsaj narava predpisane obveznosti, ne tega, s kakšnimi omejitvami in pogoji mora računati pri svojem poslovanju.
V obravnavanem primeru pravica graditi za nekatere od nepremičnin ni izkazana, saj je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana Republika Slovenija. Zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnico v nadaljevanju pozval, naj za te nepremičnine predloži dokazilo o pravici graditi.
Tožnica se je šele v pritožbi sklicevala na sklep Vlade RS, da se jo imenuje za upravljavko nepremičnine v lasti države, in potrdilo Geodetske uprave RS o vpisu upravljavca, za kateri pa pritožbeni organ ugotavlja, da v postopku nista bili predloženi. Vsega tega tožnica v tožbi ne izpodbija, zato je pravilen zaključek drugostopenjskega organa, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v postopku
Za odločanje o statusu stranke v postopku za spremembo gradbenega dovoljenja, ne da bi tak postopek obstajal, ni pravne podlage.
Obnova postopka, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni možna zaradi dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na samo izvajanje gradnje. Gradbeno dovoljenje je namreč odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, pa nadzira gradbeni inšpektor.
ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-1. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko enoto V1 Rudnik člen 5, 8, 10, 45b.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
PUP dovoljuje gradnjo enodružinskih hiš, in sicer kot prostostoječih objektov ali strnjeno gradnjo (vrstne oziroma atrijske hiše). Gradnjo večstanovanjskih objektov dovoljuje izjemoma, in sicer med drugimi tudi pod pogojem, da so ti objekti po velikosti in obliki skladni s predpisano gradbeno strukturo v morfološki enoti. Ti objekti morajo torej biti po velikosti in obliki podobni enodružinskim hišam.
Tožbene navedbe se nanašajo izključno na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi. Med te pogoje spada umestitev gradnje v prostor, njeno arhitektonsko oblikovanje, njena komunalna oskrba, pa tudi skladnost s pogoji prostorskega akta, razen kolikor ti pogoji hkrati pomenijo individualne pravice tožečih strank.
Po 24. točki 1. odstavka 2. člena ZPNačrt mora biti parcela objekta v konkretnem primeru določena na podlagi določb občinskega prostorskega načrta o določanju parcel oz. v skladu s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika na podlagi gradbene parcele iz veljavnih prostorskih aktov. Le če parcela objekta na ta način ni določena, ker v prostorskem aktu ni tovrstnih določb, se pri izračunu kot površino stavbnega zemljišča upošteva stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 118, 118/1, 118/2, 241.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pozidanost zemljišča - stroški upravnega postopka
Smisel določitve najvišje stopnje pozidane nasproti nepozidani površini je v tem, da se prepreči pregosta pozidanost z določitvijo obveznih nepozidanih območij okoli zgradb ali objektov. S tem se zagotovi kakovost življenjskega okolja.
Ker je po določbi 241. člena ZUP potrebno pritožbo poslati strankam z nasprotnimi interesi in jim določiti rok, da se o njej izrečejo, kar je prizadeta stranka v upravnem postopku tudi storila, tožnik ne more uspeti s pavšalnim in neobrazloženim tožbenim ugovorom, da odgovor na pritožbo ni bil nujno potreben in ni doprinesel k odločitvi.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - pravni interes
Tožeče stranke v upravnem sporu sicer načeloma lahko uveljavljajo vprašanja v zvezi s tem, kateri prostorski akt je treba uporabiti pri presoji obravnavane gradnje, vendar le če in kolikor je od uporabe predmetnega prostorskega akta odvisen obseg njihovih individualnih pravic v zvezi z nameravano gradnjo oziroma njihov pravni interes.
Soglasje vseh etažnih lastnikov iz 2. odstavka 29. člena SZ-1 se nanaša le na gradbena dela, torej tista, katerih izvedba pomeni gradnjo objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ne pa na izvedbo del, ki niso gradnja, pa čeprav je tudi za tako spremembo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, kot je to določeno v primeru spremembe namembnosti.
Po določbi 9. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 je bistveni element, ki ga zakonodajalec povezuje s spremenjeno namembnostjo objekta ali njegovega dela, prav povečanje vplivov objekta na okolico. To povečanje zato samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Do tega bi prišlo le v primeru, če bi spremenjena namembnost povzročila vplive nad dopustno dovoljeno ravnijo, ki jo za posamezne imisije in za določeno okolje določajo predpisi.
gradbeno dovoljenje - gradnja vrtca - postavitev ograje - poseg v lastninsko pravico
Ljudje, ki živijo v neki krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. To pomeni, da vsak vpliv še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj lastnika. Zato je treba presoditi, ali so bile pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevane določbe predpisov, ki zagotavljajo, da vpliv gradnje na sosednja zemljišča ne bo prekomeren.
Tako tožnico kot investitorja, ki sta umaknila zahtevo, je zastopala ista pooblaščenka, ki je odvetnica, zato se tožnica ne more sklicevati na obveznost organa, ki mora po četrtem odstavku 7. člena ZUP skrbeti da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo v postopku.
ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2, 46. ZUS-1 člen 5, 5/4. Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca – Stanežiče – Brod člen 2, 2/1, 17, 18.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - urejanje prostora
Uredba ne učinkuje neposredno in zato neposredno ne ureja posamičnih razmerij, saj je le podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za načrtovano navezovalno cesto.
Posamičnih razmerij ne urejata niti 17. in 18. člen Uredbe, saj bo v pravice tožnikov lahko poseženo šele, če jima bo zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje iz razloga, ker da načrtovana gradnja ni v skladu z navedenimi določbami, ali pa v primeru morebitnega inšpekcijskega postopka zaradi izvedenega nedovoljenega posega.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - predložitev podatkov - zavrženje vloge
V skladu z 2. odstavkom 20. člena ZBPP organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc, iz evidenc bank in iz računov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba, ostale podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jih organ za brezplačno pravno pomoč ne more pridobiti sam, pa mora predložiti prosilec.