ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248. ZUS-1 člen 36, 36/6.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljanov tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - obrazložitev odločbe - pravni interes za tožbo
Že v prvostopenjskem aktu je potrebno pisno navesti, kateri so razlogi za zavrnitev ter zakaj prvostopenjski organ ne sprejema odgovora zavrnjene osebe na te razloge. Razlogi so lahko dovolj natančni le, če se pri odločitvi na samem obrazcu vpiše vse, kar je zgoraj navedeno.
Tožnica se že ob vložitvi pritožbe ni več nahajala v Centru za tujce, njen interes za izpodbijanje tega sklepa pa je lahko zgolj v tem, da v centru ne bi bila več nastanjena. Zaradi tega tudi morebitna ugoditev tožbi v tem delu njenega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala. Izpodbijani sklep o nastanitvi v Centru za tujce torej ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnice, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
Predloženi PGD predvideva vrsto tehničnih rešitev, ki naj bi zagotavljale požarno odpornost, v čem naj bi bila takšna rešitev v nasprotju s predpisi, pa tožniki ne navajajo, niti ne navajajo, da bi kaj takega izhajalo iz predloženih izvedenskih mnenj.
Iz študije osončenja, ki je sestavni del vodilne mape, izhaja, da se po nameravani gradnji ne bodo poslabšali pogoji osončenja na objektu tožnikov. Toženka to ugotovitev dopolnjuje še s splošno znanim dejstvo, da glede na to, da ni sporno, da predvideni objekt leži severno od objekta, katerega solastniki so tožniki, na njihovi nepremičnini ni mogoče pričakovati povečanja zasenčenja objekta.
izvršba - izvršba po drugi osebi - plačilo stroškov izvršbe
Tožeča stranka s trditvijo, da ni prejela pogodbe, sklenjene med prvostopnim organom in izvajalcem del, ne more biti uspešna. Tožeča stranka ni stranka tega pogodbenega razmerja, s cenami določenimi po predmetni pogodbi pa je tožeča stranka seznanjena z izpodbijano odločbo, tudi glede tega pa tožeča stranka nobenih konkretnih ugovorov ni postavila.
Tožnik je odločbo o verifikaciji z dne 4. 5. 2010 prejel isti dan. Zoper njo je imel določen 8 dnevni rok za pritožbo. To pomeni, da je postala odločba veljavna v smislu izvršljivosti, po 5. 5. 2010. Tako tožnik obravnavanega pogoja ob prijavi in izteku razpisnega roka ni izpolnjeval.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge- zavrženje vloge
Ker je bil poziv za dopolnitev nepopolne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno vročen pooblaščenki tožnika (prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči), ki pa vloge v roku ni dopolnil, je bila vloga tožnika pravilno zavržena kot nepopolna.
premestitev obsojenca - predlog za premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Postopek se je začel na podlagi prošnje obsojenca, ki je torej stranka, na katere zahtevo se je začel postopek, in o čigar zahtevi je prvostopni organ tudi odločil, kar pomeni, da bi zoper prvostopni akt bil torej upravičen vložiti pritožbo obsojenec sam oziroma po svojem pooblaščencu, če bi pooblaščenca imel. Določba 79. člena ZIKS namreč ne daje podlage, da bi ožji družinski član nadaljeval postopek z vlaganjem pravnih sredstev, če v postopku na prvi stopnji sploh ni sodeloval.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil.
Pri presoji verjetnosti nastanka zmede sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev soodvisna kriterija, kar pomeni, da se lahko visoka stopnja podobnosti med blagom ali storitvami nadomesti z nizko stopnjo podobnosti med znakom in znamko in obratno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Pravilno je organ za brezplačno pravno pomoč kot primerno stanovanje za tričlansko družino določil 70 m2, zato je po presoji sodišča pravilna tudi ugotovitev, da presežek površine stanovanja šteje kot premoženje, ki ga je potrebno upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Tožena stranka, ki je postopek začela po uradni dolžnosti na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28. Tožnik je bil sprejet v državljanstvo z odločbo z dne 23. 5. 2001, ki mu je bila osebno vročena dne 5. 6. 2001, tako da je od tega dne dalje državljan Republike Slovenije, do navedenega datuma pa je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona užival enakopraven status z državljani Republike Slovenije (z izjemo možnosti nakupa nepremičnin).
ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2. ZSkuS člen 2, 3, 3/2, 3/4, 4, 9, 9/1, 9/1-1. ZR člen 51, 51/3. ZSŠP člen 2, 2/2.
informacija javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - nosilec javnega pooblastila
Tožeča stranka je nosilec javnega pooblastila, čim pa je nosilec javnega pooblastila, pa je po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ že samo zaradi tega zavezanec po ZDIJZ. Ne glede na to pa je tožeča stranka zavezanec po ZDIJZ tudi zaradi tega, ker je pravna oseba javnega prava.
Ker upravni organ dejstev, ki izhajajo iz vloge in prijavne dokumentacije tožeče stranke, ni ugotavljal in presojal ter tudi ni pojasnil, zakaj te okoliščine ne pomenijo, da gre za projekt, ki uvaja nove trende v kulturni ustvarjalnosti oziroma ne sledi svetovnim trendom, so bila za odločitev bistvena dejstva nepopolno ugotovljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - razlog zamolčanja
Ker zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen, so neutemeljeni tožbeni ugovori, v smislu katerih gre pri zamolčanem premoženju za malo vredne vrednostne papirje, na katere je tožnica pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč pozabila.
ZUP člen 213, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 15.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Iz izreka prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila tožničina vloga za izvolitev v naziv izredne profesorice zavrnjena iz razloga, ker ne izpolnjuje v celoti vseh v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev določenih kriterijev – ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Takšna formulacija izreka pa je (poleg tega, da razlogi za odločitev ne sodijo v izrek upravnega akta) nejasna, saj 15. člen Meril ne govori ničesar o tem, kaj pomeni negativno mnenje ŠS oziroma ne govori ničesar o tem, da je negativno mnenje ŠS dokaz za pedagoško neuspešnost kandidata za izvolitev v naziv.
V izreku navedeni razlogi za odločitev pa so tudi v nasprotju s tistimi, ki so navedeni v obrazložitvi. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je bila tožničina vloga zavrnjena, ker Habilitacijska komisija ni dala soglasja k izvolitvi v naziv, iz izreka odločbe pa izhaja, da je bila njena vloga zavrnjena, ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi sam s seboj v nasprotju in ga iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva strinjanja z ugotovljenim potekom meje
Razlogi, zakaj stranka v roku, ki ga določa zakon, sodnega postopka ureditve meje ni sprožila, na obstoj domneve o strinjanju z ugotovljenim potekom meje ne morejo imeti vpliva.
Akt, ki se izpodbija v tem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Glede na to, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.
Vloge, naslovljene na sodišče, opremljene s prejemnimi štampiljkami, so po presoji sodišča ključnega pomena pri ugotavljanju, ali je tožnica opravila dejanja, za katera zahteva plačilo stroškov, od odgovora na to vprašanje pa je odvisna tudi odločitev, ali je tožnica upravičena do zahtevanega plačila. S prejemno štampiljko namreč pooblaščena sodna oseba na vložišču potrdi, da je sodišče prejelo vlogo, ki jo je stranka poslala po pošti oz. jo je oddala na sodišču neposredno.
mednarodna zaščita - mladoletni prosilec - upoštevanje kriterijev glede ocene neverodostojnosti - notranja (ne)konsistentnost - zunanja (ne)konsistentnost - neuporaba informacij o stanju v izvorni državi - izrek odločbe - rok za prostovoljno zapustitev države
V konkretnem primeru bi bila potrebna celovitejša presoja zunanje (ne)konsistentnosti, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna, in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.
V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju v Gani glede morebitnih spopadov med katoliki in muslimani ter problemi lastništva zemlje v zvezi s kopanjem zlata. Zato je kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zaradi tega, ker izrek ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnik prostovoljno zapustil Slovenijo.