brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Če odobritev nujne brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 36. člena ZBPP ni bila utemeljena ali če prosilec ne ravna po 3. odstavku 36. člena ZBPP in ne dokaže izpolnjevanja vseh pogojev ZBPP, se uporabijo določbe zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.
javni razpis - javnopravna stvar - smiselna uporaba določb upravnega postopka - načelo enakega obravnavanja - poziv k popravi vloge
Pri postopku javnega razpisa gre za javnopravno stvar, zato se določbe ZUP uporabljajo le smiselno. Ključnega pomena je, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Zato je tožena stranka storila prav, ko tožnika na popravo vloge, kljub zatrjevanemu lapsusu, ni pozvala. Njegova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nerazumljiva in je v tem smislu tožena stranka tudi ni zavrgla (kar bi, če bi štela, da gre za tako vlogo, morala storiti), ampak je vlogo vsebinsko obravnavala. Riziko morebitne nenatančnosti pri sestavi vloge pa mora, tudi v smislu navedene enakopravne obravnavanosti ponudnikov, nositi tožeča stranka sama.
obnova sodnega spisa - podlaga za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti
Vrhovnemu sodišču RS, ki bo obravnavalo zahtevo za varstvo zakonitosti, in državnemu tožilcu je treba v navedenem postopku prepustiti oceno uspeha obnavljanja kazenskega spisa in sodbe, zoper katero je zahteva za varstvo zakonitosti vložena, in s tem oceno o tem, ali so vzpostavljeni pogoji za meritorno odločanje o vloženem izrednem pravnem sredstvu.
stroški pritožbenega postopka - povrnitev stroškov - začetek postopka po uradni dolžnosti
Tožbeno razlogovanje, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov, ker so ji le ti nastali zaradi nepravilne odločitve prvostopenjskega organa, ni pravilno, zmotno pa je tudi mnenje, da tožeča stranka ni začela postopka odobritve pravnega posla.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - dokazno breme - vodenje evidence
Tožnik za del zahteve, glede katere je bil njegov zahtevek zavrnjen, ni dokazal, da izpolnjuje predpisane pogoje za vračilo trošarine. Dokazno breme je na strani tožnika, ki bi moral izkazati evidentiranje natančnih količin plinskega olja ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - dokazno breme - vodenje evidence
Tožnik za del zahteve, glede katere je bil njegov zahtevek zavrnjen, ni dokazal, da izpolnjuje predpisane pogoje za vračilo trošarine. Dokazno breme je na strani tožnika, ki bi moral izkazati evidentiranje natančnih količin plinskega olja ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje
Tožeča stranka je po poteku zakonskega roka dveh mesecev zahtevala izdajo odločbe o pritožbi in nato ponovno zahtevala odločitev po 2. odstavku 28. člena ZUS-1 v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve zahteve. Tožena stranka kljub ponovljeni zahtevi odločbe ni izdala. V odgovoru na tožbo se sicer sklicuje na razloge „upravnih odločb“, obenem pa navedb tožeče stranke o molku ne prereka. V upravnih spisih, ki jih odstopa sodišču, se odločba o pritožbi tudi ne nahaja. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka.
ZDavP-1 člen 128, 137, 207, 217, 224. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 14.
davčna izvršba - obvestilo o neplačanem davku - sklep o izvršbi izrek sklepa o izvršbi - medsebojna upravna pomoč med članicami EU - zaprosilo za izterjavo - odklonitev pomoči - razlaga zakona v smislu določb direktive
Obvestilo o neplačanem davku pri izterjavi davčnih obveznosti v postopku medsebojne upravne pomoči za začetek davčne izvršbe ni bilo obvezno. Z določbami o medsebojni upravni pomoči namreč posebno obveščanje o nameravani izterjavi ni predvideno.
Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-1 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi. Da je bil tožnik s tem aktom seznanjen, izhaja iz „Podatkov, ki se nanašajo na zaprosilo“, ki jih posreduje organ države prosilke in ki so po določbah 217. člena ZDavP-1 (zakonska) podlaga za izterjavo. Zato jim je davčni organ utemeljeno sledil, medtem ko jim tožnik konkretno niti ne ugovarja.
Določbo 207. člena ZDavP-1 o tem, kdaj pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči za izterjavo, je treba razumeti v smislu določb Direktive, konkretno 14. člena, po katerih zaprošeni organ ni dolžan nuditi pomoči, če bi zaradi položaja dolžnika izterjava terjatve povzročila resne gospodarske ali socialne težave v državi, kjer ima zaprošeni organ sedež. Pogoj za to, da se odkloni pomoč, so torej težave na ravni države in ne zgolj izpolnjeni pogoji za odlog plačila davka ali obročno plačilo in s tem težave, ki jih imajo zaradi izvršbe zavezanec in njegovi družinski člani. Možnost odklonitve pomoči je zato, z ozirom na njene posledice, treba razumeti kot skrajen ukrep ter jo razlagati restriktivno, še zlasti, ker davčni organ lahko, v skladu z določbami 224. člena ZDavP-1, po posvetovanju s pristojnim organom države prosilke, še med postopkom dolžniku odobri odlog plačila ali plačilo na obroke in s tem na dovolj učinkovit način odpravi oziroma omili težave, ki jih ima konkretni zavezanec zaradi davčne izvršbe.
Tožeča stranka je registrirana za dejavnost izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije. Glede na to, da je tožeča stranka registrirana za dejavnost na področju športa (čeprav v okviru izobraževanja), bi za razlago razpisnega pogoja na način, kot ga je sprejela tožena stranka, po presoji sodišča moral biti v razpisnem pogoju tak pogoj tudi izrecno določen. Tak izrecen pogoj pa v obravnavanem Javnem razpisu ni bil določen.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Tožena stranka je v razlogih svoje odločitve podrobno navedla okoliščine, zaradi katerih ocenjuje, da prosilka s prošnjo za nadomestitev zapora z delom v splošno korist nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tem je upoštevala, da je treba pri določbi 4. odstavka 86. člena KZ-1 glede presoje o nadomestitvi izrečene zaporne kazni z delom v splošno korist izhajati iz objektivnih in subjektivnih okoliščin zadeve in tudi prosilke (tožnice). Zgolj družinske razmere, ki jih je tožena stranka sicer ustrezno pojasnila, nanje pa se sklicuje tudi tožnica, tudi glede na sodno prakso same po sebi ne morejo biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
upravni spor - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov tožbe izhaja, da nobeden od aktov, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi, ni postal dokončen, saj pritožbeni postopek za te akte še ni končan. Glede na povedano je bilo treba tožbo, posledično pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe, kot preuranjeno zavreči.
ZPNačrt člen 79, 79/6. ZGO-1 člen 54, 54/7. ZUP člen 67, 67/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - formalno pomanjkljiva vloga - obvezne priloge vloge - obvestilo upravne enote
Kot nepopolno je mogoče šteti le vlogo, h kateri ni priložena v predpisu zahtevana dokumentacija in samo v takem primeru se opravi postopek za dopolnitev formalno nepopolne vloge po 1. odstavku 67. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - neporavnane davčne obveznosti
Upravni organ prve stopnje je pravilno presodil, da pri tožeči stranki obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Kot samozaposleni tujec v gradbeništvu A.A. s.p. je namreč kršila določbe 29.a člena in 16. odstavka 8. člena ZZDT, v zadevi pa tudi ni sporno, da v času izdaje izpodbijane odločbe ni imela poravnanih svojih davčnih obveznosti.
ZVOP-1 člen 16, 17, 21, 54. ZVDAGA člen 2, 34, 39, 40.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - hramba izvedeniških mnenj sodnega izvedenca - zbirka osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - arhivsko gradivo
V konkretnem primeru so bili osebni podatki zbrani za potrebe sodnih postopkov, zato samostojni sodni izvedenec ni imel zakonske podlage za posredovanje izvedenskih ekspertiz z neanonimiziranimi osebnimi podatki bolnišnici. Po dosegu namena bi moral sodno izvedenske ekspertize uničiti ali osebne podatke anonimizirati.
ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - kategorizacija nastanitvenih obratov - odprava pomanjkljivosti - rok za uskladitev s pravilnikom
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka šele decembra 2009 pričela s postopkom kategorizacije nastanitvenega obrata in ob dejstvu, da je bil rok za uskladitev kategorizacije z določbami določen že s pravilnikom, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 62/08 in je začel veljati 28. 6. 2008, uporablja pa se od 1. 1. 2009, sodišče ocenjuje, da ugovori tožeče stranke, da ni imela dovolj časa niso utemeljeni.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 6. ZSkuS člen 3, 3/6, 5, 6, 7, 9.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - študentska organizacija - oseba javnega prava - nosilec javnih pooblastil
Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike so osebe javnega prava, zato so zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.
Inšpekcijski ukrepi se lahko prenesejo na investitorjeve pravne naslednike, to je tiste osebe, ki pridobijo nelegalno zgrajeni objekt, saj je ukrep v javnem interesu vezan na bistveno lastnost objekta–njegovo nelegalnost.
Da bi v tak pravni položaj lahko vstopil novi zakupnik, izhaja iz podatkov v upravnih spisih, saj je prevzel nepremičnino od prejšnjega zakupnika-investitorja in tudi povrnil vlaganja vanjo.
ovira na javni poti - pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka - obravnava pobude - stranka v inšpekcijskem postopku
Čeprav ima po določbi 3. odstavka 24. člena ZIN v postopku inšpektorja položaj stranke le zavezanec, vlagatelj pobude pa položaja stranke nima, je treba v skladu z upravno sodno prakso v že uvedenih inšpekcijskih postopkih na prijaviteljevo zahtevo presoditi ali mu gre položaj stranke udeleženca v takšnem postopku, če izkaže, da se s postopkom posega v njegov zakonsko varovani pravni položaj. Posamezniku je namreč lahko odvzeta možnost sodelovanja v postopku, v katerem bi lahko zavaroval svoje pravice oziroma pravno priznane koristi, ki mu jo zagotavlja 43. člen, tudi s tem, ko se inšpekcijski postopek ne uvede oziroma se pobuda prijavitelja ne obravnava.
Davčni organ pri zavezancu ni mogel določiti verjetne davčne osnove po 3. odstavku 68. člena ZDavP-2. Upravni organ je v inšpekcijskem postopku ugotovil prihodke tožnika, odhodkov pa ni mogel ugotoviti, saj od zavezanca ni pridobil podatkov glede davčno priznanih odhodkov, kljub temu, da jih je zahteval na podlagi določb 41. člena ZDavP-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - delo brez delovnega dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Tožnik, ki je tujec, ima delovno dovoljenje za opravljanje poslovodne funkcije pri A.A. s.p., vendar dela prokurista ne pozna in bi pri delodajalcu opravljal delo peka, za katerega nima delovnega dovoljenja. Takšna dejstva pa predstavljajo utemeljeno podlago za sklep, da se tujec, ne bo podrejal pravnemu redu RS.