brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - zavrnitev prošnje - prepoved vlaganja novih prošenj
Doseg 5. odstavka 20. člena ZBPP ni omejen zgolj na morebitne prihodnje prosilčeve prošnje za brezplačno pravno pomoč, temveč ga je treba razlagati tako, da je navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju že samo po sebi tudi razlog za zavrnitev obravnavane prošnje.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - naknadno izdano gradbeno dovoljenje - zavrženje tožbe
Dejstva, da je bilo po izdaji izpodbijanega sklepa izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo spornih posegov, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati, bo pa tožnik na njegovi podlagi upravnemu organu lahko predlagal ustavitev izvršbe.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 130, 130/3, 263, 263/4, 292, 292/1, 292/2.
inšpekcijski postopek - izvršba inšpekcijske odločbe - varstvo pravic in pravnih koristi - obnova inšpekcijskega postopka - pravnomočnost predloga - objektivni rok - združitev zadev
Sklep o združitvi zadev v en postopek iz tretjega odstavka 130. člena ZUP je upravni akt procesne narave, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
V postopku izvršbe inšpekcijske odločbe, izdane zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena ZGO-1, ni več mogoče varovati pravic, ki jih osebe zatrjujejo na nelegalno zgrajenem objektu, saj morajo biti te obravnavane že v osnovnem inšpekcijskem postopku, v katerem se ugotavlja, ali gre za nelegalno zgrajen objekt, zaradi česar je treba izdati odločbo (izvršilni naslov), s katero se izrečejo inšpekcijski ukrepi in določi naslovnik oz. zavezanec, ki jih je dolžan izvršiti.
Ko gre za odločanje o obnovi postopka na predlog, za presojo pravnomočnosti ni bistvenega pomena, kdaj je upravni organ odločil o vlagateljevem predlogu, ampak kdaj je bil ta vložen.
Ustava RS člen 120, 120/2. ZVO-1 člen 19, 19/1, 19/2. Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 5, 10, 11.
obveznost dajanja biogoriv na trg - pravna podlaga - predpisane obveznosti - legalitetno načelo - exceptio illegalis
Formalna zakonska podlaga za sprejem Uredbe je 2. odstavek 19. člena ZVO-1. Po njem vlada določi (med drugim) omejitve in druga pravila ravnanja pri opravljanju dejavnosti, ki se nanašajo (med drugim) na dajanje storitev ali izdelkov na trg, nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi in druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Ta zakonska določba že na prvi pogled izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva. Morebitni zavezanec namreč iz zakonskega besedila ne more sklepati, da utegnejo biti na podlagi tega besedila zanj ali za njegovo dejavnost predpisane obveznosti oz. kakšna utegne biti vsebina ali vsaj narava predpisane obveznosti, ne tega, s kakšnimi omejitvami in pogoji mora računati pri svojem poslovanju.
lokalne volitve - potrditev mandata za člana sveta krajevne skupnosti - sestavni deli odločbe
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da ob ponovnem odločanju ni prejel zadostnega števila glasov niti ne navaja posebnih razlogov zakaj meni, da odločitev štirih članov, ki so glasovali proti potrditvi mandata, niso pravilna.
Glavne sestavine akta so v izpodbijanem sklepu navedene v zadostni meri in omogočajo presojo njegove zakonitosti.
zasebno varovanje - odvzem licence - izpolnjevanje pogojev za podelitev licence za varovanje ljudi in premoženja - pravna oseba
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je bilo tožeči stranki (pr. osebi) s pravnomočno odločbo začasno, do zaposlitve osebe odgovorne za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja za nedoločen čas s polnim delovnim časom, prepovedano opravljanje varovanja ljudi in premoženja, ter da do izdaje odločbe v postopku odvzema licence ni dokazala, da ima zaposleno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ugotovitev temelji na podatkih uradnih evidenc, ki jih na podlagi ZZasV vodi tožena stranka in na podlagi evidenc o zaposlenih osebah, ki jih vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje RS.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v pravdnem postopku
Nagrada za narok v pravdnem postopku nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih izven naroka, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Ustrezna analiza ZOdvT, upoštevajoč tudi namen, ki ga zasleduje in ki izhaja iz celovite ureditve odvetniških storitev po tem zakonu, pritrjuje odločitve tožene stranke, da je na podlagi tarifne številke 3102 treba priznati nagrado le za en narok.
SPZ člen 105, 105/1. ZBPP člen 1, 1/3, 11, 11/3, 14. ZSV člen 23. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 5. ZUP člen 9, 146, 214, 237.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Za tožnico je sporen zaključek, da je solastnica stanovanja, v katerem ne živi, vendar pri tem tožena stranka ni navedla, na podlagi česa je naredila navedeni zaključek, ki je, kot utemeljeno opozarja tožnica v tožbi, v nasprotju z izrecnimi navedbami tožnice v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči, da je le solastnica stanovanja, v katerem živi in da ni lastnica nobenega drugega stanovanja ali hiše. Iz tožničine prošnje nadalje izhaja, da zaproša za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z razdelitvijo skupnega premoženja v postopku razveze zakonske zveze zaradi razdelitve skupnega premoženja – stanovanja, v katerem biva tožničina družina, kar predstavlja dodaten razlog, da tožnica ne more objektivno razpolagati z navedenim premoženjem, saj gre za skupno premoženje zakoncev.
Iz podatkov v listinah upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka pridobila določene podatke iz drugega spisa, pri čemer tožnice ni pozvala, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
ZBPP člen 20, 20/5. ZUP člen 7, 7/1, 8, 8/1, 9, 9/1, 9/4, 138, 138/1, 145, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - varstvo pravic strank v postopku - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Res je, da je v ZBPP določeno med drugim, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Vendar pa to ne pomeni, da so izključene temeljne določbe o zagotavljanju učinkovitega varstva pravic in pravnih interesov strank iz ZUP.
ZUP člen 35, 35/1, 35/1-4, 237, 237/2, 237/2-6. ZUS-1 člen 27, 27/3.
visoko šolstvo - ustanovitev univerze - odločba o izdaji pozitivnega mnenja k ustanovitvi univerze - zahteva za vročitev odločbe - izločitev uradne osebe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je na prvi stopnji, kot član Sveta za akreditacijo, na 12. seji Senata za akreditacijo sodeloval tudi dr. A.A. Na tej seji pa je bila sprejeta odločitev, da se tožnicama ne prizna pravni interes za vstop v postopek. Iz izpodbijane odločbe drugostopenjskega organa z dne 8. 4. 2009 pa izhaja, kar v postopku niti ni sporno, da je odločbo podpisal kot namestnik predsednika Sveta RS za visoko šolstvo dr. A.A. Pritožbeni postopek je torej vodila oseba, ki je na prvi stopnji odločala o zadevi, zato bi moral biti dr. A.A. izločen v pritožbenem postopku po 4. točki 35. člena ZUP in odločbe organa druge stopnje ne bi smel podpisati.
prisilna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor izvršljivosti
Ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotavlja izvršljivost izvršilnega naslova, izvršljivost izvršilnega naslova pa je tudi predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je mogoče izvršbo dovoliti, je ta okoliščina lahko predmet presoje v upravnem sporu.
ZInfP člen 10, 10/3. ZDIJZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/3-1. ZJU člen 1, 1/2, 1/2-2. ZUS-1 člen 28, 28/1, 32, 32/1. ZSPJS člen 38, 38/6. URS člen 23.
dostop do informacij javnega značaja - javni uslužbenci - plača javnega uslužbenca - upravni spor - rok za vložitev tožbe - odložitev izvršitve upravnega akta
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP pomeni izjemo glede na določbo 1. odstavka 32. člena ZUS-1, po kateri tožba ne ovira izvršitve upravnega akta. Zato v izreku izpodbijane odločbe postavljen rok 15 dni od prejema odločbe za izpolnitev obveznosti ni v skladu z določbo 3. odstavka 10. člena ZInfP in 1. odstavka 28. člena ZUS-1 ter pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave).
ZVet-1 člen 66. ZUP člen 129. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3.
koncesija - veterinarska služba - prijavljeno območje opravljanja dejavnosti - četrtna skupnost - zavrženje vloge
Na razpis so se lahko uspešno prijavili samo tisti, ki so za območje, na katerem želijo opravljati dejavnost, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, opredelili območja „celotnih“ občin in ne le njihovih delov.
Glede na neskladne in malo verjetne izjave tožnika je tožena stranka pravilno sklepala, da v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ. Pravilno je sklepala, da če ni izkazal splošne verodostojnosti, tudi ni mogoče slediti navedbam o tveganju izpostavljenosti resni škodi, zaradi česar bi mu lahko bila priznana subsidiarna zaščita. Pravilno pa je tožena stranka tudi ugotovila, da varnostna situacija v Nigeriji ni takšna, da bi vzpostavljala utemeljen razlog, da bi bila vsaka, v to državo vrnjena oseba, soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo v smislu 28. člena ZMZ.
Subsidiarna zaščita bi bila lahko priznana le, če bi bile v izvorni državi tožnika take razmere, da bi tožnik ali katerakoli oseba v tej državi utrpela resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Tožnik pa ni izkazal, da bi v času do izdaje odločbe bil celoten teritorij njegove države v takem vojnem stanju, da bi bilo za katerokoli osebo nevarno odpotovati v njegovo državo.
informacija javnega značaja - upravni postopek - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku - izrek odločbe
V predmetni zadevi se postopek začne na zahtevo stranke in upravni organ izda odločbo o zadevi, ki je predmet postopka, ne pa o nečem, kar se morda smiselno povezuje z zahtevo stranke. Tožena stranka je zato s samoiniciativno reinterpretacijo – glede na jasno stališče prizadete stranke v pritožbi, da ne zahteva kopije prijave, ampak vsebinsko pojasnilo prijave – kršila določbo 1. odstavka 213. člena ZUP.
upravni spor - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov tožbe izhaja, da nobeden od aktov, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi, ni postal dokončen, saj pritožbeni postopek za te akte še ni končan. Glede na povedano je bilo treba tožbo, posledično pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe, kot preuranjeno zavreči.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - oseba, ki odloča o brezplačni pravni pomoči - nepristranskost odločanja - tožnica kot občinski funkcionar - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost
O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika.
Tožnica ni oseba iz 4. odstavka 10. člena ZBPP je organ za BPP presojal finančni položaj tožnice. Ker tožnica presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je organ za BPP pravilno odločil in zavrnil prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje
Tožeča stranka je po poteku zakonskega roka dveh mesecev zahtevala izdajo odločbe o pritožbi in nato ponovno zahtevala odločitev po 2. odstavku 28. člena ZUS-1 v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve zahteve. Tožena stranka kljub ponovljeni zahtevi odločbe ni izdala. V odgovoru na tožbo se sicer sklicuje na razloge „upravnih odločb“, obenem pa navedb tožeče stranke o molku ne prereka. V upravnih spisih, ki jih odstopa sodišču, se odločba o pritožbi tudi ne nahaja. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka.
ZDavP-1 člen 128, 137, 207, 217, 224. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 14.
davčna izvršba - obvestilo o neplačanem davku - sklep o izvršbi izrek sklepa o izvršbi - medsebojna upravna pomoč med članicami EU - zaprosilo za izterjavo - odklonitev pomoči - razlaga zakona v smislu določb direktive
Obvestilo o neplačanem davku pri izterjavi davčnih obveznosti v postopku medsebojne upravne pomoči za začetek davčne izvršbe ni bilo obvezno. Z določbami o medsebojni upravni pomoči namreč posebno obveščanje o nameravani izterjavi ni predvideno.
Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-1 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi. Da je bil tožnik s tem aktom seznanjen, izhaja iz „Podatkov, ki se nanašajo na zaprosilo“, ki jih posreduje organ države prosilke in ki so po določbah 217. člena ZDavP-1 (zakonska) podlaga za izterjavo. Zato jim je davčni organ utemeljeno sledil, medtem ko jim tožnik konkretno niti ne ugovarja.
Določbo 207. člena ZDavP-1 o tem, kdaj pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči za izterjavo, je treba razumeti v smislu določb Direktive, konkretno 14. člena, po katerih zaprošeni organ ni dolžan nuditi pomoči, če bi zaradi položaja dolžnika izterjava terjatve povzročila resne gospodarske ali socialne težave v državi, kjer ima zaprošeni organ sedež. Pogoj za to, da se odkloni pomoč, so torej težave na ravni države in ne zgolj izpolnjeni pogoji za odlog plačila davka ali obročno plačilo in s tem težave, ki jih imajo zaradi izvršbe zavezanec in njegovi družinski člani. Možnost odklonitve pomoči je zato, z ozirom na njene posledice, treba razumeti kot skrajen ukrep ter jo razlagati restriktivno, še zlasti, ker davčni organ lahko, v skladu z določbami 224. člena ZDavP-1, po posvetovanju s pristojnim organom države prosilke, še med postopkom dolžniku odobri odlog plačila ali plačilo na obroke in s tem na dovolj učinkovit način odpravi oziroma omili težave, ki jih ima konkretni zavezanec zaradi davčne izvršbe.