ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati pogoje in presojati okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in v vsakem primeru upoštevati tudi vsebinski pogoj v skladu z navedenim členom in tudi verjetne izglede za uspeh ter okoliščine in dejstva o zadevi.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec
Pogoji, pod katerimi se zakonec šteje za vzdrževanega družinskega člana, so določeni v 115. členu ZDoh-2, med njimi tudi pogoj, da zakonec nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana iz 3. točke 1. odstavka 114. člena ZDoh-2. Določba 9. odstavka 114. člena ZDoh-2 po presoji sodišča le omejuje priznanje posebne olajšave na čas, ko je zavezanec vzdrževanega družinskega člana tudi dejansko preživljal.
razlastitev - evidentiranje urejene meje - predhodno vprašanje - cesta
Ne ZUreP-1 in ne ZJC-B ne predpisujeta, da morajo biti pred razlastitvijo parcele njene meje urejene. Glede na navedena materialnopravna predpisa postopek urejanja in evidentiranje urejene meje v razlastitvenem postopku (v primeru neurejenih mej parcel, ki se razlaščajo) ni predhodno vprašanje. Zato sproženi postopek urejanja in evidentiranja urejene meje ni pomenil oviro za razlastitveni postopek, kot to zmotno menita tožnika.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zavezanec za pačilo davka - pravni naslednik davčnega zavezanca - dedič - odmera dohodnine pravnemu nasledniku davčnega zavezanca
O tem, da je davčni zavezanec umrl pred izdajo odmerne odločbe, med strankami ni spora, kot tudi ni sporno, da so tožniki dediči (in s tem univerzalni pravni nasledniki) pokojnega zavezanca, vsak do 1/3. Odločitev, da se na tej dejanski podlagi davek odmeri in naloži v plačilo tožnikom kot zavezancem za davek, je skladna z 2. odstavkom 12. člena ZDavP-2, po katerem se za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca.
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek ustavi. Ker tožnik na poziv sodišča ni odgovoril, je sodišče postopek ustavilo.
ZUP člen 220, 220/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 7, 7/3.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - dopolnilna odločba - izvedba ugotovitvenega postopka - določitev roka za odpravo nepravilnosti - razlogi za določitev roka - obrazložitev odločbe
Upravni organ bi moral ob upoštevanju 3. odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki določa okoliščine, ki jih mora inšpektor upoštevati pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe izvesti postopek, v katerem bi ugotovil, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonito navoženo zemljino.
ZUS-1 člen 4. URS člen 19, 22, 25, 32, 34, 35, 53, 55. ZTuj-1 člen 47, 50, 50/4, 50/5.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - odstranitev tujca iz države - izdaja odločbe - varstvo osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - svoboda gibanja
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države.
Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
Upravni organ je pravilno izdal odločbo o odvzemu vozniškega dovoljenja, saj tožnik ni opravil zahtevanega kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil poslan in ni dostavil dokazila o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
ZLS člen 67, 67/1, 67/2, 68. ZSZ člen 62, 62/1, 62/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 15, 15/3.
V tej zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje, kar pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Vloga tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala vseh sestavin, ki so obvezne po 32. členu ZBPP. Tako iz nje ni bilo mogoče razbrati podatkov o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč. Zato jo je organ za BPP zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti v smislu 67. člena ZUP utemeljeno zavrgel, potem ko je bil tožnik z dopisom neuspešno pozvan, naj vlogo popravi.
ZLPLS člen 11, 14a, 14a/4. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 214/5, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena strokovne komisije - obrazložitev odločbe - pristojnost za odločanje o pritožbi
Sama navedba točkovanja ni zadostna obrazložitev, ampak mora biti iz obrazložitve v zadostni meri razvidno, zakaj je stranka dobila določeno število točk po posameznih merilih oziroma kriterijih iz podzakonskega predpisa.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - kap objekta - osončenje - stranski udeleženec
Stranski udeleženec ne more v postopku sodelovati zaradi varstva svojih dejanskih koristi, javnih koristi ali varstva koristi tretjih oseb.
Iz tretje alineje 19. člena PUP izhaja, da je odmik 1,5 višine kapi predvidenega objekta določen zaradi osončenja in da je kot izhodišče za določitev odmika predvidenega objekta od obstoječega določena višina kapi predvidenega objekta. Kap pa je rob strehe, ki po naravi stvari še vpliva na osenčenje, če streha nima horizontalnih lomov. Kako daleč seže vpliv roba strehe, je geometrijsko odvisno od višine kapi oziroma od horizontalnega loma strešine. Neupoštevanje horizontalnega loma strešine bi namreč lahko pomenilo, da odmiki med objekti ne bi bili odvisni od gabaritov, temveč od poljubnega oblikovanja in prilagajanja strešine.
ZUP člen 55, 66, 66/1, 240, 240/2, 246, 246/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-6.
pritožba v upravnem postopku - pritožba vložena po neupravičeni osebi - pooblastilo za zastopanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
ZUP upravnemu organu ne nalaga, da v okoliščinah, ki kažejo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba, preverja morebitno pooblastilno razmerje s stranko. To je dolžan storiti le, če je iz pritožbe razvidno, da jo oseba vlaga v imenu stranke, torej kot njen pooblaščenec, pooblastilo za zastopanje pa pritožbi ni predloženo.
Ker je v obravnavani zadevi izpodbijan upravni akt o zavrženju pritožbe, ki jo je vložila Občina ..., bi odločitev s tožbo torej lahko izpodbijala le Občina ....
ZUP člen 233, 233/1, 245, 251. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
soglasje k projektnim rešitvam - upravni postopek - pristojnost za odločanje o pritožbi - odprava pomanjkljivosti - pravni interes za tožbo
S tem ko je župan kot pritožbeni organ na podlagi vložene tožnikove pritožbe odpravil prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe in v nadaljevanju vsebinsko odločil o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja k projektnim rešitvam, je saniral nezakonito ravnanje prvostopenjskega organa, ki je v nasprotju z določbo 1. odstavka 233. člena ZUP in 2. odstavkom 67. člena ZLS kar sam odločil o pritožbi zoper svojo zavrnilno odločbo. S tem je nastopilo stanje, kot da zavrnilna pritožbena odločba na prvi stopnji ni bila izdana, kar pomeni, da ne posega v tožnikov pravni položaj.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
V zadevah, ko je iz okoliščin mogoče ugotoviti, kdaj je bil predlagatelj obnove seznanjen z izdajo upravne odločbe, je v skladu s 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP dokaz z vročitvijo te odločbe nadomeščen s sklepanjem. Zaradi posledic za predlagatelja obnove mora biti to sklepanje zanesljivo in temeljito obrazloženo.
ZIKS-1 ne določa razlogov za premestitev v oddelek s svobodnejšim režimom, temveč pogoj za tako premestitev, tj. oceno, da obsojenec takega režima ne bo zlorabil.
Po 2. odstavku 81. člena ZIKS-1 o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda po tem, ko dobi mnenje vodje oddelka v katerem obsojenec prestaja kazen zapora. Gre za uporabo instituta prostega preudarka, pri tem pa je direktor zavoda vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti, ali so bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku, in ali je bil ta preudarek uporabljen na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen.
Komisija je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev obveznega cepljenja daje mnenje. Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, katerega vsebina mora zajemati vse, kar določa 193. člen ZUP. Tožniki so bili z mnenjem Komisije seznanjeni šele s prejemom izpodbijane odločbe. S tem jim je bilo onemogočeno, da opozorijo na morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti mnenja.
Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb strank.