ZUP (1986) člen 49, 139, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - sprememba vrste rabe - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku
Obnova iz 9. točke 249. člena ZUP/86 se dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem. V obravnavani zadevi sodišče glede na vsebino vloge ugotavlja, da je bila vlagatelju vsebina odločbe znana, kar pomeni, da začetka teka subjektivnega roka ni mogoče vezati na dokazilo o vročitvi odločbe.
Ugotovitve o prejemkih iz naslova oddajanja poslovnih prostorov v najem družbi B. temeljijo na ugotovitvah inšpiciranja pravne osebe B., kar pa je tudi temelj za nadaljnje odločanje o dohodnini tožnika kot solastnika navedene firme, glede na dejstvo, da davčne postopkovne določbe ne pogojujejo pravnomočnosti odločbe o odmeri davka od dobička pravnih oseb, katere solatnik je tožnik.
DDV - sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora - pritožba zoper sklep o uvedbi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V 2. odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru so bile pripombe tožeče stranke na sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora zavržene iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da pripombe in pritožbe zoper sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora ni dovoljen. V konkretnem primeru tako ne gre za akt iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor.
Tožnik kot deklarant ni predložil dokazila o pravilno zaključenem tranzitnem postopku, saj namembni carinski organ ni potrdil zaključka tranzitnega postopka, zato je carinski organ pravilno ugotovil, da obravnavani tranzitni postopek ni bil zaključen v skladu z določili 92. člena CZS in gre v tem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, po 1. odstavku 203. člena CZS.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 7, 7/2, 7/4.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - odškodnina za strojno opremo - višina odškodnine - amortizacija
Upravni organ ni bil dolžan upoštevati določbe četrtega odstavka 7. člena Navodila, po kateri se ne glede na določbe drugega odstavka 7. člena Navodila šteje, da je bila premičnina, ki ji je potekla amortizacijska doba in je bila ob podržavljenju še v funkciji oziroma je obratovala, amortizirana sedemdeset odstotno, to je določbe, ki je bila upoštevana v upravnemu spisu priloženih izvedeniških mnenjih. Tega stališča ne more spremeniti sklicevanje tožeče stranke na izdelani izvedeniški mnenji, ki so pri cenitvi premičnin izhajala iz ugotovitve, da oprema ob amortizacijski dobi 15 let od izdelave in starosti 18 let, še ni bila v celoti amortizirana. Vprašanje amortizacije je v konkretnem primeru, ko ni sporno, da gre za strojno tehnološko opremo, ki je bila ob podržavljenju stara najmanj 18 let in da v času podržavljenja ni bila v uporabi, tudi po presoji sodišča pravno vprašanje, katerega mora skladno z načelom zakonitosti upoštevati upravni organ.
DDV - stroški postopka - stroški postopka davčnega inšpekcijskega nadzora - postopek začet po uradni dolžnosti
Iz 5. odstavka 79. člena ZDavP-2 izhaja, da če so bile v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovljene nepravilnosti, ki imajo za posledico višjo davčno obveznost, trpi stroške postopka iz tretjega odstavka tega člena zavezanec za davek. Tudi iz 2. odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se sicer subsidiarno uporablja, izhaja, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - prihodek iz naslova članstva v nadzornem svetu - samostojni podjetnik
Iz vsebinskih pogodbenih določb o opravljanju funkcije člana nadzornega sveta nedvoumno izhaja, da je bila ta sklenjena s tožnikom kot fizično osebo in ne s tožnikom kot samostojnim podjetnikom. Enako sodišče presoja tudi Pogodbo o opravljanju funkcije zunanjega člana uprave sklenjeno med tožnikom in C. d.d., torej sklenjeno z tožnikom kot fizično osebo, kar pomeni, da se tudi dohodki iz te pogodbe upoštevajo pri na novo odmerjeni dohodnini.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodninska osnova - dohodki na podlagi pogodbe o delu - samostojni podjetnik posameznik
Iz same vsebine pogodb, ne glede na to, da je tudi v uvodu kot pogodbena stranka naveden zgolj tožnik kot fizična oseba, določno izhaja, so bile pogodbe sklenjene s tožnikom zgolj kot s fizično osebo in ne kot s samostojnim podjetnikom. Ne samo, da so v pogodbenih določilih navedeni fiksni zneski nagrad, temveč so v teh določbah tudi bonitete, ki pripadajo delavcem po delovnopravnih predpisih (dnevnice za službena potovanja, uporaba lastnega osebna avtomobila in način obračunavanja stroškov, dodatna nagrada v primeru izkazanega dobička)
DDV - akontacija dohodnine - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za obročno plačilo - bistvena kršitev pravil postopka
DDV je bil obračunan z odločbo in ne v davčnem obračunu. Tako sodišče sledi razlagi tožene stranke glede dopustnosti (ob določenih pogojih) obročnega plačila DDV po tretjem odstavku 103. člena ZDavP-2, v celoti pa sledi tudi razlagi obeh davčnih organov glede neodobritve obročnega plačila akontacije davkov, četudi so te odmerjene v skupnem znesku z odmerno odločbo.
Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.
ZV-1 člen 85, 85/2, 86, 86/2. Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja člen 5, 8.
vodno soglasje - pogoji za izdajo vodnega soglasja - poplavno območje - nameravana gradnja
Območje nameravane gradnje leži na območju razreda velike nevarnosti, ki je bil določen upoštevaje podatke iz evidence o poplavnih dogodkih, kar pomeni, da je gradnja na tem območju prepovedana. Prepoved gradnje pomeni, da v takem primeru uporaba omilitvenih ukrepov ni dopustna, oziroma le ti ne morejo zmanjšati stopnje ogroženosti do te mere, da bi bila gradnja dovoljena.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZPOP-1 člen 29.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - isti projekt - nov projekt - obrazložitev sklepa
Ali je projekt isti oziroma ali je projekt spremenjen do te mere, da ga je mogoče opredeliti kot novega, je vprašanje, na katero ni mogoče odgovoriti brez vsebinske presoje projekta kot celote. Tožena stranka „identičnost“ projekta utemelji z identičnostjo investicije. Ugotovitev je v izpodbijanem sklepu v celoti neobrazložena in ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Posebnosti postopka javnega razpisa, ki se ga udeležuje večje število strank in je po naravi hiter, sicer narekujejo blažjo presojo skladnosti obrazložitve z določbami 214. člena ZUP, kljub temu pa morajo iz obrazložitve izhajati vsaj bistveni razlogi, ki odločitev utemeljujejo.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - zavrnitev prošnje - prepoved vlaganja novih prošenj
Doseg 5. odstavka 20. člena ZBPP ni omejen zgolj na morebitne prihodnje prosilčeve prošnje za brezplačno pravno pomoč, temveč ga je treba razlagati tako, da je navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju že samo po sebi tudi razlog za zavrnitev obravnavane prošnje.
lokacijsko dovoljenje - prostorski ureditveni pogoji - gradnja stanovanjske hiše
Ker Odlok o PUP za območje spornega zemljišča v času odločanja ni predvideval gradnje stanovanjskih hiš, tudi po presoji sodišča ni bila podana pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja za takšen poseg.