• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSRS Sodba I Ips 71667/2024
    10.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000973
    ZKP člen 214, 214/1, 216, 216/3, 216/7.
    kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi

    Namen navzočnosti solemnitetnih prič je v tem, da nadzorujeta, da so bili predmeti dejansko najdeni pri hišni preiskavi oziroma posledično, da niso bili podtaknjeni. Za izpolnjenost tega namena morata biti priči navzoči na način, da lahko vršita nadzor nad integriteto preiskave, torej da najdeni predmeti in sledi niso mogli biti podtaknjeni. Takšna presoja je odvisna od okoliščin konkretnega primera.

  • 22.
    VSRS Sodba I Ips 37843/2018
    10.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000969
    ZKP člen 218.
    hišna preiskava - osredotočenost suma - privolitev - vstop v stanovanje

    Iz utrjene (ustavno) sodne prakse in pravne dogmatike je razvidno, da se kazenski postopek zoper osumljenca dejansko začne tisti trenutek, ko je policijsko preiskovanje osredotočeno, zožano proti enemu možnemu storilcu, tako, da policija te osebe ne obravnava več kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč kot domnevnega storilca tega kaznivega dejanja.

    Ustava v določbi 29. člena pouka, ki ga je policija dolžna dati osebi, na katero je osredotočen sum storitve kaznivega dejanja, ne našteva po točkah, vendar je iz vsebine navedene določbe jasno razvidno, da mora biti osebi, zoper katero je kazenski sum že osredotočen, učinkovito zagotovljeno najmanj, da se lahko brani sama ali z zagovornikom, da ima realno možnost priprave obrambe, da ni dolžna ničesar izjaviti zoper sebe ali svoje bližnje in ni dolžna priznati krivde, ter da je njena odločitev o sodelovanju z organi pregona zavestna, razumna in prostovoljna.

    Agenti države torej lahko vstopijo v tuje prostore oziroma jih preiščejo tudi v primeru privolitve imetnika teh prostorov. Iz Ustave namreč ne izhaja prepoved, da se tisti, v katerega prostore se bo vstopilo oziroma pri katerem se bo opravila preiskava, svoji pravici do nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov ne bi smel odpovedati. Vendar pa v praksi privolitev za vstop v stanovanje oziroma druge prostore in oprava preiskave prinaša številne dileme.

    Temeljni pogoj za prostovoljnost osumljenčeve odločitve je torej njegova seznanjenost s pravicami, ki mu gredo. Brez pouka o posledicah pristanka je namreč odpoved pravicam lahko zgolj posledica neznanja, trenutne prestrašenosti oziroma podrejenosti v razmerju do policije in neinformiranosti o njenih posledicah, ne pa izraz osumljenčeve proste oziroma svobodne volje. Golo, to je formalno soglasje osumljenca za vstop v prostore ali opravo preiskave, torej ne zadošča, če osumljenec pred tem ni bil seznanjen, čemu se odpoveduje.

  • 23.
    VSRS Sodba I Ips 11996/2019
    3.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000973
    KZ-1 člen 261, 261/2.
    kaznivo dejanje jemanja podkupnine - določen opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja

    Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve in nato še s sodiščem druge stopnje v izhodišču, po katerem lahko storilec zahtevo po darilu izjavi izrecno ali konkludentno ter da je kaznivo dejanje dokončano že s samo zahtevo. Razlika je le, da je v prvem primeru storilčevo hotenje darila, za to pri zahtevi gre, očitno že po sami izjavi, medtem ko mora biti v drugem primeru razvidno po njeni vsebini.

  • 24.
    VSRS Sklep I Ips 11635/2019
    3.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000967
    ZKP člen 420, 420/1.
    kaznivo dejanje goljufije - druga odločba - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o stroških - pravnomočna sodna odločba - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe

    V obravnavani zadevi kazenski postopek še ni pravnomočno končan, saj je bila pravnomočna sodba delno razveljavljena glede kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V tem delu kazenski postopek še teče. Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper v četrtem odstavku 420. člena ZKP določene odločbe o priporu. V vseh drugih primerih je pred pravnomočnim končanjem postopka zahteva za varstvo zakonitosti zoper t.i. druge odločbe izključena.

  • 25.
    VSRS Sodba I Ips 89947/2024
    3.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 16, 16/3, 17. URS člen 29, 29/1, 29/1-3.
    pravica do izvajanja dokazov - izvedba dokaza
    • Pravica do izvajanja dokazov obdolžencu v kazenskem postopku ne zagotavlja uspeha izida dokazovanja, temveč jamči samo izvedbo dokaza v primeru, ko sodišče dokaznemu predlogu ugodi.

  • 26.
    VSRS Sodba XI Ips 91864/2025
    27.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2, 371, 371/1-11.
    sklicevanje na predhodne odločbe o priporu - nova dejstva in dokazi - zagovor obdolženca - opredelitev do zagovora
    • Vrhovno sodišče je ob sklicevanju na predhodne pravnomočne odločitve in ob odsotnosti dokaznih novot v izpodbijanem sklepu zanesljivo zaključilo, da s strani zagovornika izpostavljene izpovedbe prič utemeljenega suma v ničemer niso omajale. Vložnik ne more uspeti niti z zatrjevanji, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izrecno opredelilo do zagovora obdolženca, saj v primeru, ko se Vrhovno sodišče v fazi podaljšanja pripora sklicuje na predhodno pravnomočno zavzeta stališča v sklepih, v katerih je bil zagovor obsojenca upoštevan, takšna posebna opredelitev ni potrebna.

  • 27.
    VSRS Sklep I Ips 31315/2026
    27.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 423, 423/2, 420. ZSKZDČEU-1 člen 23.
    evropski nalog za prijetje in predajo - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje
    • V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ni dovoljena. Določba 23. člena ZSKZDČEU-1 namreč celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe, pri čemer se določila ZKP uporabljajo subsidiarno, torej le glede vprašanj, ki v ZSKZDČEU-1 niso posebej urejena. V tem zakonu ni predvidena niti smiselna uporaba določb 420. člena ZKP, ki tudi sicer - ob upoštevanju že sprejetega stališča, da je treba določbe o dostopu do Vrhovnega sodišča z zahtevo za varstvo zakonitosti razlagati ozko - v tem primeru ni mogoča.

  • 28.
    VSRS Sodba I Ips 44533/2021
    27.8.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSRS000960
    KZ-1 člen 217, 217/1.
    kaznivo dejanje prikrivanja - registrska tablica - vrednost stvari - posest - opis kaznivega dejanja

    Za obstoj kaznivega dejanja je odločilno, da storilec sprejme stvar v posest, da bi z njo razpolagal, pri čemer gre lahko za pridobitev v lastniško posest z nakupom ali nelastniško posest s sprejemom stvari v zastavo. V opisu kaznivega dejanja morata biti določno zatrjevana storilčev sprejem stvari v posest in njegovo zavedanje, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, ni pa treba, da bi bil podrobno opisan tudi način pridobitve.

    Kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1 (kadar je storjeno v modaliteti pridobitve) je storjeno, ko storilec prejme stvar v posest, da bi z njo razpolagal. Namen razpolage ni izrecno predpisan med abstraktnimi zakonskimi znaki tega kaznivega dejanja, zato ga v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja ni treba zatrjevati.

    Kadar je torej predmet kaznivega dejanja prikrivanja registrska tablica, ki je bila predhodno odtujena, je njena vrednost brez dvoma majhna. Vendar pa to ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja prikrivanja, saj vrednost prikrite stvari ni zakonski znak tega kaznivega dejanja.

    Med stvari, ki so lahko predmet kaznivega dejanja prikrivanja, je namreč šteti tudi stvari pri katerih je materialna vrednost drugotnega pomena, njihova primarna lastnost pa je, da obsegajo ali omogočanja udejanjanje kakšne pravice.

  • 29.
    VSRS Sklep I Ips 42209/2022
    27.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000963
    ZKP člen 69, 69/2, 451, 451/2.
    postopek proti mladoletnikom - zagovornik - priča - funkcija prič - procesni položaj zagovornika - izključujočnost - prepoved opravljanja funkcije - upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
    • Funkcija zagovornika se v kazenskem postopku praviloma izključuje s funkcijo priče, pri čemer se ta prepoved nanaša na vse faze kazenskega postopka, vključno s postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. Navedeno pravilo se uporablja tudi v postopku proti mladoletniku.

  • 30.
    VSRS Sodba X Ips 23/2025
    26.8.2026
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VSRS000958
    ZDavP-2 člen 68a, 68a/4, 68a/5, 88, 88/2. ZUstS člen 44.
    dopuščena revizija - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - izredna pravna sredstva - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev določbe zakona - kršitev materialnega prava - kršitev procesnih pravic

    Poseg v pravnomočno urejena razmerja je torej dovoljen le izjemoma, v zakonsko določenih primerih, med katere sodi tudi odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici, če je z njo (očitno) prekršen materialni zakon (drugi odstavek 88. člena ZDavP‑2). Vrhovno sodišče je kot takšne kršitve v svoji sodni praksi že spoznalo primere, ko se je o pravilni razlagi materialnopravne zakonske norme izreklo sodišče, katerega stališče velja za vse uporabnike določene pravne norme (erga omnes), in s katero je določen pomen določbe predpisa od njenega nastanka (ex tunc), to je Sodišče Evropske unije, Vrhovno in Ustavno sodišče, pri slednjem v obsegu, razvidnem iz te sodbe.

    Z odločbo Ustavnega sodišča, izdano v abstraktnem postopku presoje ustavnosti, katerega rezultat je razveljavitev posamezne zakonske določbe, pa ni poseženo v njeno učinkovanje oziroma pomen z učinkom od njenega nastanka. Nasprotno, razveljavitev velja le za naprej (ex nunc) in za razmerja, o katerih do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Razveljavitvena odločba Ustavnega sodišča zato, tudi če se nanaša na materialnopravno zakonsko normo, sama po sebi še ne pomeni, da je bilo zaradi uporabe te norme v upravni odločbi z njo že prekršeno materialno pravo v smislu drugega odstavka 88. člena ZDavP-2. Uporaba izrednega pravnega sredstva na tej podlagi je izjemoma lahko podana tudi v takšnih primerih, vendar le pod pogojem, da ugotovljena protiustavnost materialnega zakona, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, temelji na ugotovitvi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine davčnih zavezancev, ki je vodila do tega, da so bili posamični akti, izdani na podlagi neustavnega zakona, že ob njihovi izdaji obremenjeni z (očitno) kršitvijo materialnega prava.

    Ustavno sodišče v obrazložitvi 1. točke izreka odločbe U‑I‑113/17 z dne 30. 9. 2020 (delna razveljavitev četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2) ni prepoznalo kršitev človekovih pravic, ki bi vodile do očitne kršitve materialnega prava pri izdaji upravnih odločb, izdanih na podlagi te zakonske določbe, temveč je ugotovilo kršitve procesnih pravic strank v navedenih davčnih postopkih. To pomeni, da tudi protiustavnost, ugotovljena s to odločbo Ustavnega sodišča, ne pomeni kršitve materialnega prava, ki bi utemeljevala uporabo izrednega pravnega sredstva na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2.

  • 31.
    VSRS Sodba X Ips 59/2025
    26.8.2026
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VSRS000962
    ZDavP-2 člen 68a, 68a/1, 68a/1-1, 125, 125/1.
    dopuščena revizija - davek od nenapovedanih dohodkov - zastaranje pravice do odmere davka - zastaralni rok - absolutno zastaranje - zavrnitev revizije

    Zastaralni rok za odmero davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 začne teči prvi naslednji dan po izteku nadzorovanega obdobja.

  • 32.
    VSRS Sklep X Ips 6/2026
    26.8.2026
    DAVKI - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000959
    ZPP člen 112, 112/10, 373, 373/1, 377. ZUS-1 člen 22, 22/1.
    dopuščena revizija - prepozna revizija - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota pooblaščenca - zavrženje revizije

    Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za (vsebinsko) odločanje o reviziji, je po prvem odstavku 373. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 za sprejem revizije pristojno Upravno sodišče. Na to sodišče pa je revizija prispela dva dni po poteku roka za vložitev revizije. Glede na to, da je revizijo za revidentko vložila odvetnica, bi se ta sicer lahko štela za pravočasno, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo pravno kvalificiranemu pooblaščencu. Vendar po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Prav takšen pa je obravnavani primer, saj je revidentkina odvetnica revizijo naslovila in tudi vložila neposredno na (nepristojno) Vrhovno sodišče.

  • 33.
    VSRS Sodba X Ips 21/2026
    26.8.2026
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VSRS000962
    ZDoh-2 člen 98, 98/2, 101, 101/1. OZ člen 557.
    dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - davek od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi - čas pridobitve kapitala - čas sklenitve pogodbe

    Za čas pridobitve kapitala v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se šteje dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljank.

    V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju se pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi pravilo iz tretjega stavka drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki se nanaša na uporabo vrednosti, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila.

  • 34.
    VSRS Sodba IV Ips 11/2026
    26.8.2026
    PREKRŠKI
    VSRS000973
    ZP-1 člen 57, 57/1, 58, 58/1. ZUP člen 35, 35-1, 37. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
    nedostojno vedenje - izločitev uradne osebe - videz nepristranskosti

    Z obravnavanim prekrškom ni varovan policist kot fizična oseba, temveč njegovo izvrševanje nalog uradne osebe, zaradi česar ni mogoče zaključiti, da bi z izdajo plačilnega naloga odločal o lastni zadevi. Policist ni stranka v postopku, niti priča niti nima katerega od drugih položajev po 1. točki 35. člena ZUP, temveč je uradna oseba, ki izda plačilni nalog na podlagi lastne zaznave prekrška po prvem odstavku 57. člena ZP-1.

  • 35.
    VSRS Sklep X Ips 37/2025
    26.8.2026
    UPRAVNI SPOR - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000957
    ZUreP-3 člen 210. ZUS-1 člen 22, 37. ZPP člen 374, 374/1, 374/2.
    dopuščena revizija - pravni interes - pravni interes revidenta - izboljšanje pravnega položaja - nedovoljena revizija - zavrženje revizije

    Bistvena je ugotovitev Vrhovnega sodišča v povezavi s preizkusom obstoja pravnega interesa v obravnavanem primeru, da se pravni položaj revidentke, če bi prišlo do meritorne obravnave in do ugoditve reviziji, ne bi mogel spremeniti, zato njen pravni interes za revizijo v tej zadevi ni (več) podan. Toženka je namreč na podlagi izpodbijane sodbe v ponovljenem postopku že izdala nov upravni akt, s katerim je uvedla postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije, za namen prenove A., na nepremičninah parc. št. 27/9 in 27/12, obe k.o. ..., ki predstavljata pripadajoče zemljišče tudi k stavbi št. 145 k.o. ..., pri kateri je na posameznem delu št. 103 vknjižena lastninska pravica v korist zavezanca - tožnika. Izdaja novega upravnega akta po tem, ko je bil z izpodbijano sodbo prejšnji odpravljen, pomeni, da je v celoti vzpostavljeno novo pravno stanje. Vrhovno sodišče pa v tem revizijskem postopku ne more in ne sme posegati v pravno stanje, ki ga vzpostavlja novo izdani upravni akt.

  • 36.
    VSRS Sodba XI Ips 41849/2026
    26.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000970
    ZKP člen 201, 201/1.
    pripor - obstoj utemeljenega suma - dokazni standard - obrazložitev utemeljenega suma
    • Obstoj utemeljenega suma se presoja skozi objektivno-subjektivno merilo razumnega človeka, kar pomeni, da gre po vsebini za sum, za katerega bi razumen človek menil, da je utemeljen. Primerljivo merilo se uporablja tudi v praksi ESČP, v skladu s katero se za utemeljen sum (angl. reasonable suspicion) predpostavlja obstoj takšnih dejstev in informacij, ki objektivnega opazovalca prepričajo v obstoj verjetnosti, da je konkretna oseba storila kaznivo dejanje.

  • 37.
    VSRS Sodba in sklep X Ips 54/2024
    26.8.2026
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VSRS000962
    ZDavP-2 člen 6, 111, 111/1, 111/2, 114. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
    dopuščena revizija - zavrnitev revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davčna obveznost - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davčni zavezanec - načelo sorazmernosti - primerno sredstvo zavarovanja - milejši ukrep

    Davčni organ mora pri izdaji začasnega sklepa za zavarovanje upoštevati načelo sorazmernosti, vendar pa je navedeno dolžan izvrševati v okvirih in na način, ki izhaja iz obrazložitve te sodbe. Če niso podani izjemni zakonski razlogi, kot so predstavljeni v tej sodbi, mora že pred izdajo takega sklepa omogočiti davčnemu zavezancu, da uresniči načelo zaslišanja stranke in v tem okviru tudi predlaga (drugo) primerno sredstvo zavarovanja.

    1. Davčni organ mora pred izdajo začasnega sklepa za zavarovanje na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, ugotoviti, da lahko utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Če ni utemeljenega razloga za tako pričakovanje, je izdaja začasnega sklepa za zavarovanje povsem nepotrebna in bi zato vsak z njim izrečeni ukrep nesorazmerno posegel v lastninsko pravico davčnega zavezanca, ki je varovana kot človekova pravica (prvi vidik sorazmernosti).

    2. Na podlagi te ugotovitve bo moral davčni organ med vrstami možnih zavarovanj izbrati tisto, ki je za davčnega zavezanca najugodnejša, če je z njo lahko dosežen navedeni cilj zakona, ki je v učinkovitem zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti oziroma plačila davčne obveznosti (drugi vidik sorazmernosti).

    3. Načelo sorazmernosti pri poseganju v lastninsko pravico iz 33. člena Ustave oziroma v pravico do premoženja iz 1. člena Prvega protokola pa je treba ovrednotiti tudi v ožjem smislu. To pomeni, da je treba po izbiri sredstva zavarovanja (tudi če je možno zgolj eno) medsebojno ovrednotiti težo posega v položaj davčnega zavezanca in pomen tveganja za javni interes, da izgubi davčna sredstva. Pri navedenem tudi ni nepomembno, da se davčna obveznost v tej fazi postopka glede na naravo instituta ugotavlja brez poglobljenega dodatnega ugotovitvenega postopka in da je odvisno od okoliščin primera, s kakšno zanesljivostjo je taka obveznost že ugotovljena. To je posebej izrazito v primeru, ko gre za poseg na denarna sredstva na računu davčnega zavezanca, saj je treba oceniti posledice tega ukrepa na njegovo poslovanje in na tej podlagi presoditi, ali je tak ukrep sorazmeren z vidika tako javnega interesa po pridobitvi sredstev kot posledic za poslovanje (ali celo nadaljnji obstoj) davčnega zavezanca (tretji vidik sorazmernosti).

  • 38.
    VSRS Sodba IV Ips 14/2026
    20.8.2026
    PREKRŠKI
    VSRS000960
    ZP člen 57, 57/4. ZPrCP člen 8.
    plačilni nalog - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - pravica do izjave - domneva odgovornosti lastnika vozila

    Četrti odstavek 57. člena ZP-1 ureja položaj, ko storilec na kraju prekrška ni prisoten, zato mu prekrškovni organ plačilni nalog vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, hkrati s plačilnim nalogom pa mu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu. Kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov je tako določen kot obvezna sestavina oziroma priloga plačilnega naloga.

    V procesni situaciji, ko storilec na poziv prekrškovnega organa slednjemu z namenom razbremenitve odgovornosti po 8. členu ZPrCP predloži dokaze, s katerimi se lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, se po presoji Vrhovnega sodišča vzpostavi dolžnost prekrškovnega organa, da se na predložene dokaze odzove in se do njih vsebinsko opredeli. V nasprotnem primeru je namreč izvotljena storilčeva pravica do izjave iz 29. člena Ustave RS, katere izvirna vrednost je med drugim v tem, da stranki omogoča seznanitev z razlogi za sprejeto odločitev oziroma da stranka, ki v postopku ni bila uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev, ki zadevajo njen pravni položaj.

  • 39.
    VSRS Sodba XI Ips 28252/2026
    20.8.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSRS000967
    ZKP člen 39, 371, 371/1, 371/1-1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
    podaljšanje pripora - videz nepristranskosti - dvom v nepristanskost - nujna preiskovalna dejanja - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici

    Dvom v nepristranskost sodnika ni podan, ko ta v isti kazenski zadevi opravlja nujna preiskovalna dejanja, nato pa sodeluje v senatu, ki odloča o priporu. Določba 39. člena ZKP namreč ne izključuje možnosti, da sodnik v isti zadevi ne bi smel sodelovati pri izdaji odločb na istem sodišču, temveč je izključena le možnost njegovega sodelovanja pri odločanju o pravnem sredstvu v isti kazenski zadevi pred višjim sodiščem.

  • 40.
    VSRS Sodba X Ips 42/2025
    19.8.2026
    UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
    VSRS000959
    ZPSI-1 člen 56a, 56a/1, 56a/1-1.
    dopuščena revizija - vzgojni ukrep - izključitev iz šole - ogrožanje življenja - ogrožanje zdravja - konkretna nevarnost - pripravljalna dejanja - celovita presoja

    Za obstoj ogrožanja iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 ni odločilno, ali je storilec opravil dodatna pripravljalna dejanja, temveč ali vse navzven razvidne okoliščine konkretnega ravnanja, ob njihovi celoviti presoji, izkazujejo konkretno nevarnost za življenje ali zdravje.

  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>