dopuščena revizija - objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - pojem nevarne dejavnosti - policijsko delo - delo policista - policist kot oškodovanec - poškodba policista pri delu - policijska intervencija - policijska intervencija nad alkoholiziranim kršiteljem
Pri vinjenih osebah se pričakuje, da so lahko nepredvidljive in policist mora biti na to pozoren. Tveganje je zato ostalo v mejah običajne policijske operacije, iz katere ni izhajala neobičajno povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic policista. Tožnikove aktivnosti tudi ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni mogoče subsumirati pod navedeni abstraktni stan nevarne dejavnosti.
ZDavP-2 člen 6, 6/1, 44, 44/4, 107, 107/1, 107/1-3, 126, 126/6, 126/7, 126a, 126a/1. ZIZ člen 30, 34, 34/1, 34/3. OZ člen 343, 343/1. SPZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3
dopuščena revizija - ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg - davčna obveznost - zastaranje davčne obveznosti - absolutno zastaranje davčne obveznosti - izvršba na nepremičnino - isto izvršilno sredstvo - zastaranje pravice do izterjave - hipoteka - prenehanje terjatve po zakonu - zavarovana terjatev - odpis davka - izvršba davčne obveznosti - davčna izvršba - namenska razlaga zakona - ugoditev reviziji
Na podlagi prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2 davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Dejstvo, da izvršilni postopek na nepremičnino, ki se je začel pred potekom zastaranja pravice do izterjave, še ni bil končan, je upnici v tem primeru omogočalo, da je vložila predlog, ki ga je sodišče (napačno) vpisalo kot nov predlog v obravnavani zadevi. V resnici gre le za predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom, le na drugih predmetih (tretji odstavek 34. člena ZIZ), ob tem, ko ZIZ v 34. in 35. členu sprejema koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev.
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 379, 379/1. URS člen 22, 25. ZD člen 163.
dopuščena revizija - zapuščinski postopek - dedovanje - pravica do izjave - pravica do pritožbe - vložitev pritožbe - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do pritožbe - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je enostavno prezrlo pritožbo dedičev zoper sklep o dedovanju, kršilo njihovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker dedičem s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih pritožbenih navedb pred sodiščem druge stopnje. Opustitev vsakršnega odgovora na pritožbene navedbe dedičev pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave) in pritožbe (25. člen Ustave).
Sodišče mora, ko razlaga zakon glede na življenjski primer, ugotoviti, katera dejstva tega primera so upoštevna z vidika posameznega zakonskega znaka. Upoštevna dejstva življenjskega primera, ki jih izlušči v konkretni dejanski stan za vsak posamezni znak kaznivega dejanja, mora primerjati z zakonskim dejanskim stanom, ki ga ustavnoskladno izlušči iz besedila zakonske določbe. Upoštevna dejstva konkretnega dejanskega stanu se morajo določno in striktno (lex certa, lex stricta) ujemati z zakonskim dejanskim stanom - z vsakim posameznim znakom kaznivega dejanja. Izluščenje dejstev konkretnega dejanskega stanu glede na zakonski znak kaznivega dejanja pomeni konkretizacijo znakov kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja daril pomeni posebno obliko pasivnega podkupovanja v poslovnem prometu. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 247. člena KZ se imenuje vnaprejšnje pasivno podkupovanje. Zanj je bistveno, da storilec ravna v okviru svojih pooblastil, vendar škodljivo za organizacijo, saj sprejme podkupnino ravno zato, da zanemari njene koristi. Kaznivo dejanje po drugem odstavku 247. člena KZ pa se imenuje nepravo vnaprejšnje pasivno podkupovanje. Dejanje po tem odstavku se od dejanja po prvem odstavku razlikuje prav po tem, da storilec terja ali sprejme podkupnino za sicer dovoljeno, torej zakonito sklenitev posla ali opravo storitve. Storilec torej pri tem kaznivem dejanju sklene zakonit posel in pri tem ne zanemari koristi svoje gospodarske organizacije ali ji povzroči škodo.
S kaznivim dejanjem neupravičenega sprejemanja daril je tesno povezano kaznivo dejanje neupravičenega dajanja daril, ki je v KZ-1 inkriminirano v določbi 242. člena. Pri tem kaznivem dejanju gre za aktivno podkupovanje osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost. Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku tega člena storilec podkupuje osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, z namenom, da pri njej doseže kakšno nedovoljeno ravnanje pri sklenitvi posla ali storitve, ki mora biti v nasprotju s koristmi organizacije, ali pa povzročiti škodo v organizaciji, kjer oseba opravlja gospodarsko dejavnost. Po drugem odstavku gre za podkupovanje v isti obliki kot pri prvem odstavku, le da je usmerjeno v dovoljen posel osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Obravnavani primer se od doslej presojanih primerov tehtanja kolidirajočih (ustavno) pravno zavarovanih pravic po metodi tako imenovane praktične konkordance, ki jih je že obravnavalo Vrhovno sodišče, razlikuje po tem, da sta bili osebi, ki sta posegli v pravno zavarovano dobrino posameznika, ki je s posegom v njuno pravico do zasebnosti pridobil dokaze, kasneje pravnomočno oproščeni storitve kaznivega dejanja. Vendar ta okoliščina nima vpliva na utemeljeno presojo sodišča prve in druge stopnje.
Okoliščina, da sta bila obsojeni A. A. in notar E. E. kasneje oproščena storitve kaznivega dejanja poskusa goljufije na škodo D. D. v ničemer ne vpliva na življenjsko razumno presojo D. D., da sta ga v času, ko je napravil zvočne posnetke pogovorov obsojeni A. A. in notar E. E. v njegovi finančni stiski izsiljevala in finančno rešitev njegove gospodarske družbe pogojevala s prejemom visoke nedovoljene nagrade.
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1. KZ-1 člen 240, 240/2. KZ-1B člen 90.
kaznivo dejanje zlorabe položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti - storilec - pomoč - ugotovitvena odločba - kršitev kazenskega zakona
Iz opisa je dovolj jasno razvidno, da je B. B. glede opisane poslovne zveze med družbo C. in D. - ki je izhajala iz Pogodbe o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 - (hkrati) deloval v okviru vodilne funkcije v društvu D. Zato je pri izvršitvi tega posla imel nedvomno dolžnost ravnati v korist D. in poskrbeti, da bo plačilo predvidenih sponzorskih sredstev po navedeni pogodbi dejansko izvedeno. Kot je jasno določeno v kazenskopravnem očitku in je razvidno tudi iz njegovega konteksta kot celote, pa je, nasprotno, deloval v njegovo izključno škodo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema predmetov - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - sprememba sodbe
Kadar sodišče ravna, kot zapoveduje osmi odstavek 364. člena ZKP, pa pri tem kakšnega pravno pomembnega dejstva sploh ne ugotavlja (in torej ne gre le za izostanek razlogov), ne bo šlo za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pooblastilo iz prvega odstavka 394. člena ZKP je namreč treba uporabiti tudi, kadar pritožniki razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sploh ne uveljavljajo. Ubeseditev razlogov v sodbi višjega sodišča ne spremeni njenega težišča, tj. drugačne materialnopravne presoje dejanske podlage, kolikor je ugotovljena v prvostopenjski sodbi. V takšni procesni situaciji podlage za uporabo kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 392. člen ZKP), za kar se zavzema vložnica, ni bilo, zato tudi zatrjevanih kršitev določb kazenskega postopka pri odločanju višjega sodišča ni mogoče prepoznati.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odreditev pripora - begosumnost - subjektivne okoliščine
Za obstoj begosumnosti - drugače kot to velja za priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sodišče ni dolžno posebej ugotavljati subjektivnih okoliščin na strani obdolženca.
ZPP člen 181, 181/1. ZDru-1 člen 2, 2/1,2/2, 2/3, 9, 14, 14/1.
dopuščena revizija - izključitev iz lovske družine - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - disciplinski ukrep lovske družine - odprava sklepa - neizdaja posebnega sklepa - pravila društva - izpodbijanje odločitev organov društva - zapisnik - ugotovitvena tožba - pravni učinki - neobstoječ akt - postopkovna kršitev - predpisana vrsta postopka - učinkovanje odločbe - konstitutivni učinek - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Organi društev so dolžni spoštovati procesne zakonitosti, določene v Zakonu o društvu in njihovih internih pravilih, s čimer se posredno članom društva zagotavljajo procesne garancije v postopkih, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami. V primeru protipravne izključitve iz lovske družine je posamezniku zagotovljeno tudi sodno varstvo v pravdnem postopku, saj gre za civilnopravno razmerje.
Sklep občnega zbora toženke je izdal višji organ, ki ima sicer pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku, izdal ga je v nepravilnem postopku, v katerem pa je tožnik sodeloval, izrek sklepa je bil jasen, sam sklep pa je bil izdan v nepravilni obliki brez obrazložitve. Vendar navedene postopkovne kršitve ne dosegajo stopnje, ko sploh ne bi bilo več mogoče govoriti o obstoju sklepa. Bistveno je, da je odločitev, ki je bila sprejeta, nedvoumna, dalje, da ima odločitev takšno zunanjo obliko in da je zmožna pravno učinkovati.
ZSPJS člen 17, 17a, 22a. ZSSloV člen 2. ZDR-1 člen 6. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 45. KPJS člen 31.
dopuščena revizija - vojaška oseba - sindikalni zaupnik - ocena delovne uspešnosti - službena ocena - diskriminacija
Namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti je upravičenje do dela plače iz tega naslova, ki pa delavcu (javnemu uslužbencu) ne pripada avtomatsko. Po 22.a členu ZSPJS del plače za redno delovno uspešnost pripada le tistim javnim uslužbencem, ki v obdobju, za katerega se izplačuje, dosegajo nadpovprečne delovne rezultate pri opravljanju rednih delovnih nalog. To pa ne more biti primer tožnika, saj ta ne opravlja svojih rednih delovnih nalog, torej del in nalog, za katere se je zaposlil v Slovenski vojski. Tožnik ne dela kot častnik, temveč polni delovni čas opravlja profesionalno sindikalno delo, kar mu toženka omogoča in za njegovo sindikalno delo zagotavlja sredstva.
Institut redne delovne uspešnosti predstavlja ocenjevanje dela, ki ga delavec opravi za delodajalca, kar pa za sindikalne zaupnike, ki polni delovni čas opravljajo delo samo za sindikat, ne velja. Ocenjevanje teh sindikalnih zaupnikov s strani delodajalca je nezdružljivo z naravo njihovega dela oziroma opravljanjem sindikalne funkcije.
dopuščena revizija - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - kršitev pravic delavca - tedenski počitek - dnevni počitek - kompenzacija - odškodnina za nepremoženjsko škodo
V primeru neenakomerno razporejenega ali prerazporejenega delovnega časa se število ur dela in počitka spreminja. S tem se spreminja tudi število prostih ur delavca; ko dela več, je prostih ur manj in obratno. V takšnem primeru mora delodajalec paziti, da delavcu kljub temu zagotavlja najmanj minimalni dnevni in tedenski počitek ter da delavec ne preseže maksimalnega števila tedenskih delovnih ur.
Ur izravnave ni pravilno šteti v kvoto opravljenih delovnih ur, saj bi to pomenilo, da se te ure upoštevajo dvakrat - najprej, ko so oddelane, nato še, ko se izravnavajo v obliki odsotnosti. Namen je ravno obraten. Izravnalne ure se štejejo kot ure le za namen evidenc - zato, da delodajalec in delavec ob evidentiranih presežkih oddelanih ur vesta, za koliko ur in kdaj je bila delavcu omogočena izravnava v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa (z namenom doseči povprečno 40 urno tedensko obremenitev). Pomembno je tudi, da gre za ure, ko delavec nima delovnih obveznosti do delodajalca in prosto razpolaga s svojim časom!
Teh primerov ni pravilno enačiti z upravičeno odsotnostjo z dela zaradi izrabe letnega dopusta ali bolniškega staleža, saj se ure takšne odsotnosti štejejo v kvoto delovnih ur in se priznavajo kot ure, za katere delavcu pripada nadomestilo plače, čeprav niso oddelane. V teh primerih ne gre za izravnalne ure, saj se z njimi ne izravnava presežek ur, temveč se te ure priznajo enako kot ure, ko delavec dela. V tožnikovem primeru izravnalnih ur pa gre za izravnavo, ki omogoča doseči povprečno število ur delovnega časa. Izravnava v obliki zagotavljanja prostih ur (oziroma počitka) torej pomeni, da v tem obdobju delavec ne dela in nima delovnih obveznosti. Te ure, ki so dejansko le obračunske ure za evidence, je zato treba šteti kot čas počitka.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 131, 131/5, 143. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 13/3, 15. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 98.
dopuščena revizija - dejavnost vzgoje in izobraževanja - kolektivna pogodba - regres za letni dopust - delo s krajšim delovnim časom - samozaposlena oseba
Tožnica je bila pri toženki zaposlena za opravljanje dela s krajšim delovnim časom. Resda je bila skupno zavarovana za polni zavarovalni čas, ker se je še zavarovala kot samozaposlena oseba, vendar to ne pomeni, kot da bi bila v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, kot sta to zmotno presodili sodišči druge in prve stopnje. V spornem obdobju je bila tožnica v delovnem razmerju le za krajši delovni čas od polnega. Glede na to je treba uporabiti določbo 98. člena KPVIZ, ki bolj ugodno kot zakon ureja pravico do regresa za letni dopust za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom, saj jim priznava pravico do letnega dopusta v enaki višini kot delavcem, ki delajo v okviru polnega delovnega časa.
dopuščena revizija - subvencija tržne najemnine - pridobitev pravice - pravnomočna odločba - sporočanje sprememb - prijava na razpis - izguba pravice
Zastavlja se vprašanje, ali neprijava na javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča v času, ko je upravičencu priznana pravica do subvencije najemnine, predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na že priznano pravico.
S tem v zvezi se toženka sklicuje na 121. a člen SZ-1. Iz te določbe ne izhaja, da upravičenec pravico izgubi, če se v obdobju njenega priznanja ne prijavi na takrat objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Ta člen namreč ne določa izgube pravice, temveč le enega od pogojev za njeno pridobitev - uvrstitev na prednostno listo pred vlogo za subvencijo. O prenehanju pravice med obdobjem upravičenosti za subvencioniranje najemnine, ki je bila že priznana s pravnomočno odločbo, tudi ni mogoče sklepati z ustrezno razlago teh določb, saj bi takšna razlaga prestopila okvir ureditve. Neprijava na razpis v času upravičenosti bi morala biti jasno opredeljena kot dejstvo, ki vpliva na pravico do subvencije, vendar takšne določbe ni. Zato o neprijavi na razpis tožnica ni bila dolžna obveščati toženke, toženka pa tudi po uradni dolžnosti ni imela podlage za poseg v že priznano pravico.
ZKP člen 148, 148/4, 201, 201/1 201/1-3. ZIKS-1 člen 41č, 89, 236d, 236d/2, 236h.
odreditev pripora - nedovoljeni dokazi - doktrina prima facie - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - hišni red - prestajanje zaporne kazni - obnašanje med prestajanjem kazni
Posebnost obravnavane zadeve je v tem, da je obdolženec očitano kaznivo dejanje storil v zavodu za prestajanje kazni zapora, v okviru katerega velja poseben režim odvzema nedovoljenih stvari, prav tako pa je posebej urejen tudi postopek varnostnega pregleda obsojencev. V tem primeru so namreč uporabljiva tudi določila ZIKS-1.
Za odvzem in zavarovanje spornih predmetov (USB ključek in računalnik Lenovo) s strani pravosodnih policistov je tako obstajala zakonska podlaga in na prvi pogled (prima facie) - zgolj takšno presojo zakonitosti dokazov lahko namreč Vrhovno sodišče v okviru te faze opravi - ni mogoče ugotoviti, da so dokazi pridobljeni nezakonito.
ZSPJS člen 17, 17a, 22a. ZSSloV člen 2. ZDR-1 člen 6, 126, 127, 207. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 45. KPJS člen 31.
dopuščena revizija - vojaška oseba - sindikalni zaupnik - ocena delovne uspešnosti - službena ocena - diskriminacija
Navedena pravila ne utemeljujejo stališča sodišča druge stopnje o diskriminaciji tožnika, s tem da tožnik niti ni postavil denarnega zahtevka zaradi znižanja plače. Glede na postavljeni zahtevek je treba odločiti le, ali je toženka dolžna za tožnika izdelati oceno redne delovne uspešnosti. Revizijsko sodišče ne izključuje možnih primerov diskriminacije oziroma neenake obravnave sindikalnih zaupnikov v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (6. člen ZDR-1), vendar pa mora biti v takšnih primerih izpolnjen pogoj, da so delavci v zvezi s spornim institutom v primerljivem položaju. Institut redne delovne uspešnosti predpostavlja ocenjevanje dela, ki ga delavec opravi za delodajalca, kar pa za sindikalne zaupnike, ki polni delovni čas opravljajo delo samo za sindikat, ne velja. Ocenjevanje teh sindikalnih zaupnikov s strani delodajalca je nezdružljivo z naravo njihovega dela oziroma opravljanjem sindikalne funkcije. Zato medsebojna primerjava navedenih položajev za namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti (in službenega ocenjevanja) ni ustrezna.
dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - prenehanje potrebe po delu delavca
Sodišči druge in prve stopnje pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga nista izhajali iz opisa nalog delovnega mesta sestavljalec, prav tako se nista oprli na svoje ugotovitve o dejanski vsebini tožnikovega dela, ampak sta kot ključno upoštevali ugotovitev, da so bile delavke, ki jih je toženka na delovnem mestu sestavljalec zaposlila neposredno pred podajo odpovedi ali v času odpovednega roka, usposobljene za več delovnih operacij kot tožnik.
Pravzaprav sta sodišči druge in prve stopnje s svojo odločitvijo pritrdili toženki, da je bila tožnikova usposobljenost preozka, da bi lahko ohranil zaposlitev pri njej, kar pa ne more predstavljati utemeljitve poslovnega razloga odpovedi, bistvo katerega je zmanjšan obseg dela, ne pa neusposobljenost delavca za delo.
dopuščena revizija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodne odločbe - nadaljevanje postopka - istovrstni spori - odgovor na pritožbene navedbe - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - razlika v plači - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Revizija utemeljeno opozarja, da mora sodišče v zadevi vsakega tožnika določno ugotoviti in obrazložiti odločilna dejstva ter na podlagi teh dejstev uporabiti materialno pravo v vsakem sporu posebej, čeprav gre za odločanje o sicer istovrstnih zahtevkih več tožnikov zoper isto toženko, ki se obravnavajo v različnih sporih. Vrhovno sodišče je resda v več istovrstnih zadevah vsebinsko jasno začrtalo materialnopravni okvir in ključne dejanske ugotovitve, ki omogočajo zaključek o zlorabi poslovnega modela s strani toženke. Vendar je treba vsakem sodnem postopku posebej ugotoviti ključne dejanske okoliščine za enako materialnopravno odločitev glede na vzpostavljeno sodno prakso.
direktna revizija - vpis spremembe v sodni register - pravni interes za pritožbo - naknadno odpadel pravni interes - zavrnitev revizije
Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izstopa revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, do katere je prišlo po vložitvi pritožb zoper v tem postopku izpodbijane vpise (sprememba pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa z dnem 26. 1. 2024, izbris (preostalih) družbenikov in poslovnih deležev, vpis števila delnic, izbris direktorjev in njihov vpis kot članov uprave, vpis članov nadzornega sveta, vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala, vpis spremembe družbene pogodbe - statuta), je pravni interes revidentov za pritožbi zoper izpodbijane vpise odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.
Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.
dopuščena revizija - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - statusne spremembe - zavrnitev revizije
Ker jezikovna razlaga, kot temeljna razlagalna metoda za razlago zakonskih pravil, ne omogoča enoznačne opredelitve vsebine pojma statusne spremembe, je sodišče druge stopnje razlago tega pojma pravilno nadgradilo z namensko razlago obeh predpisov - predpisanih pogojev v ZGD-1 glede preoblikovanja gospodarskih družb in varovanja avtorjev glede možnosti nadaljnjega prenosa prenesenih avtorskih pravic po 78. členu ZASP. Nosilno stališče sodišča druge stopnje je, da je glede na namen obeh predpisov pri razlagi pojma statusnih sprememb treba uravnovesiti varovan položaj avtorja s toženkino pravico, da reorganizira svoje podjetje (10. točka obrazložitve sodbe). To tehtanje obeh položajev je sodišče druge stopnje oprlo na dejanske okoliščine konkretnega primera. Vrhovno sodišče pritrjuje tako uporabljeni namenski razlagi 78. člena ZASP, ki v primeru, ko je pogodbeni upravičenec do materialnih avtorskih pravic (A., d. d.) v okviru poslovne reorganizacije celotno svojo poslovno dejavnost (proizvodnje in prodaje) prenesel na novoustanovljeno hčerinsko družbo, sam pa obdržal zgolj vlogo holdinškega upravljanja z naložbo, takemu prenosu priznava položaj iz drugega odstavka 78. člena ZASP, to je nadaljnjega prenosa materialne avtorske pravice, za katero ni potrebno dovoljenje avtorja.
dopuščena revizija - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - nejasen izrek - nezmožnost preizkusa sodbe - ugoditev reviziji
Razlogom sodišča druge stopnje, da je s spremembo poseglo v izrek prvostopenjske sodbe, ker je sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o istem zahtevku, najprej v I. točki izreka, nato pa še v II. točki izreka, bi bila skladna le zavrnitev (enakega) zahtevka, kot naj bi bil (ponovno) vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe. Sodišče druge stopnje pa je vsebino zahtevka, ki naj bi ga kot nesklepčnega zavrnilo, v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe opredelilo kot zahtevek za solidarno plačilo zneska 2.019.492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2013. Tako opredeljen predmet spremembe sodbe je nejasen, saj ni skladen z vsebovanim zahtevkom iz II. točke izreka prvostopenjske sodbe. Prav tako ni jasno, na katerega od tožencev se zavrnjen zahtevek nanaša. Ker v zavrnjenem zahtevku ni vsebovan naložitveni del plačila v breme druge toženke, ni jasno, ali pritožbeno sodišče v ta del tožbenega zahtevka, kot je bil vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe, s spremembo ni posegalo. Na takšen zaključek ni mogoče sklepati iz odločitve v drugem odstavku I. točke izpodbijane sodbe o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske sodbe zgolj glede I. In III. točke izreka. Zato je utemeljen revizijski očitek obeh revidentov, da iz izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, kakšna obveznost je na podlagi odločitve sodišča druge stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe v povezavi z izrekom prvostopenjske sodbe naložena drugi toženki.