Predpostavke odškodninske odgovornosti se pogosto prepletajo. Pri obravnavi konkretnega primera pa se izkaže, da življenjskih okoliščin, ki tvorijo dejansko podlago odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1, ni mogoče razvrstiti zgolj v okvir posamezne predpostavke odškodninske odgovornosti. Trditev o nakupu poslovno nepotrebnega premoženja predstavlja del trditvene podlage glede predpostavke nedopustnosti ravnanja direktorja družbe, kot tudi glede predpostavke nastanka škode družbi.
Pojavne oblike premoženjskih škod so lahko različne. Odvisne so od načina zatrjevane kršitve. Pri tem je treba upoštevati, da vsakega izdatka družbe, kot na primer za donacije, sponzorstvo, za raziskovalne, naravovarstvene in druge podobne namene, ni mogoče šteti za škodo. Čeprav ne povečujejo dobička družbe (neposredno ali posredno), so lahko takšni izdatki potrebni in upravičeni. V primeru, da gre za gospodarsko javno službo, s katero se zagotavljajo javne dobrine, je pri presoji potrebnosti in upravičenosti izdatkov treba upoštevati, da je pridobivanje dobička družbe že načeloma podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
ZKP člen 420, 420/1, 420/1-1, 420/1-2, 420/1-3, 487.
zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, izdano v kazenskem postopku proti mladoletniku - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - kršitev zakona - preizkus vzgojnega ukrepa
V postopku proti mladoletnikom se zahteva za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 487. člena ZKP lahko vloži tako v primeru, če je bil s sodno odločbo prekršen zakon (to je iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP) kot tudi, če je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kakšen vzgojni ukrep. Kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tudi v postopku proti mladoletnikom izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), to je navajanje pomislekov, da odločilna dejstva na katerih neposredno temelji uporaba zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena. Ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se - enako kot pri obravnavi polnoletnih storilcev kaznivih dejanj - Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere konkretizira tako, da je mogoč vsebinski preizkus njihove utemeljenosti.
ZDoh-2 člen 132, 132/2. ZDoh-2V člen 25. URS člen 2.
dopuščena revizija - prava in neprava retroaktivnost - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna stopnja - zavrnitev revizije
Po presoji Ustavnega sodišča v zvezi s predvidljivostjo sprememb velja, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati na spremembe in razvojna gibanja družbe ter se jim prilagajati. Nespremenljivosti sistemske ureditve še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju.
Iz javno objavljenega predloga ZDoh-2V izhaja, da se s to novelo zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ker gre za protiukrepe razbremenitve dohodkov iz dela oziroma prestrukturiranje davčnih bremen (poglavja 1.2., 2.3. in 3.1.1). Navedeno je vsekakor mogoče šteti za ustavno dopusten javni interes, ki se - kot navaja tudi Ustavno sodišče - lahko spreminja v relativno kratkem času, če tako presodijo pristojni organi zakonodajne in izvršilne oblasti, ki določajo politike na tem področju in imajo za to razumne razloge.
OZ člen 335, 344, 347, 347/1. ZPP člen 39, 39/2, 380,380/1.
dopuščena revizija - zastaranje - obseg ugovora zastaranja - ugovor zastaranja terjatve - ugovor zastaranja obresti - zastaranje občasnih denarnih terjatev - triletni zastaralni rok - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženkin ugovor zastaranja, ki se je nanašal na glavno terjatev, zajema tudi ugovor zastaranja glede stranske terjatve - zakonskih zamudnih obresti.
Zamudne obresti so stranska občasna terjatev. Zastaranje občasnih dajatev ureja 347. člen OZ. Te terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Rok za zastaranje obrestnega dela zahtevka torej začne teči od vsakega posameznega dneva zamude dalje. Tako so bili ob spremembi tožbenega zahtevka 8. 9. 2020 zastarani vsi dnevni zneski zamudnih obresti, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred spremembo tožbenega zahtevka, torej pred 8. 9. 2017.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00091969
URS člen 28. KZ člen 3, 3/2, 111, 112. KZ-1 člen 7, 7/2, 91, 91/2. ZKP člen 424, 424/1.
zastaralni rok - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - materialni rok - procesni rok - milejši zakon - retroaktivna uporaba zakona - razveljavitev pravnomočne sodbe - trditveno breme - načelo dispozitivnosti - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Tako v teoriji kot v sodni praksi je široko sprejeto stališče, da v dveletnem zastaralnem roku iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 močno prevladujejo materialnopravne prvine, da tudi zanj velja zahteva po retroaktivni uporabi milejšega zakona iz drugega odstavka 3. člena KZ oziroma drugega odstavka 7. člena KZ-1 in da je novo ureditev treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti KZ. Jezikovna razlaga te določbe pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali dveletni zastaralni rok po razveljavitvi pravnomočne sodbe teče le enkrat ali pa teče od vsake nadaljnje razveljavitve znova.
Ob pomensko odprti jezikovni razlagi bi odgovor na navedeno vprašanje od Vrhovnega sodišča terjal poglobljeno presojo teleoloških, sistemskih in ustavnopravnih vidikov drugega odstavka 91. člena KZ-1, še zlasti v luči ustavnopravne dopustnosti ustvarjanja pravne negotovosti za obdolženca, ki ni posledica njegovih ravnanj ali objektivnih okoliščin, ki bi dovoljevale pretrganje ali zadržanje zastaranja, pač pa nezakonitih in posledično razveljavljenih pravnomočnih sodb. Takšne presoje Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni moglo opraviti, saj se vrhovna državna tožilka v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni vsebinsko soočila z razlogi sodišča druge stopnje, ki je pri presoji o enkratnem teku zastaralnih rokov izhajalo iz ustavnopravne zahteve po odpravi pravne negotovosti, ki izvira iz ponavljajočih se kazenskih postopkov zoper obdolženca.
Čeprav sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona in pri tem ni omejen s prekluzivnim rokom, nosi enako breme zatrjevanja kršitev kot nasprotna stranka v postopku.
Iz utrjene (ustavno)sodne prakse in pravne dogmatike je razvidno stališče, da je uradni zaznamek o zbranih obvestilih dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v formalnem smislu. Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pravnem pouku iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, se iz spisa ne izloča. Ta obvestila (izjave) niso nedovoljeni dokazi. V (pred)kazenskem postopku jih je mogoče uporabiti na tri različne načine:
‒ sodna odločba, ki je izdana pred ali med preiskavo (na primer sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora, sklep o preiskavi) se lahko opira na uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki je pridobljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, čeprav je dokazna vrednost takšne izjave omejena in jo je treba umestiti v kontekst ostalih pridobljenih dokazov;
‒ na njihovi podlagi se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi;
‒ sodba se ne sme opirati na izjavo osumljenca, pridobljeno brez prisotnosti zagovornika po 148. členu ZKP kot na dokaz o njegovi krivdi, lahko pa sodišče na takšno izjavo opre presojo verodostojnosti obdolženčevih izjav (tudi zagovora), danih v različnih fazah postopka.
14. člen ZSVarPre ne daje podlage za presojo, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka tožnice, ne všteva v lastni dohodek družine.
dopuščena revizija - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje revizije
Že pred vložitvijo revizije (ta je bila vložena 1. 10. 2025) je nadzorni svet prvega nasprotnega udeleženca 24. 9. 2025 sprejel sklep o imenovanju drugega delavskega direktorja za mandatno obdobje petih let. V sklepu je bilo določeno, da stopi v veljavo, ko B. B. pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave. To dovoljenje je pridobil 8. 1. 2026. S tem je začel sklep o njegovem imenovanju polno učinkovati in je takrat prenehal mandat druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice v upravi prvega nasprotnega udeleženca. S tem pa je odpadel tudi razlog za odločanje sodišča o odpoklicu druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice, torej tudi pravni interes predlagatelja za revizijo, saj ne more več doseči oblikovalnih učinkov sodne odločitve, ki jo je predlagal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00092095
KZ-1 člen 220, 220/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlog za pregon - domneva - izjava volje - ovadba oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - domneva umika predloga za pregon - varstvo oškodovanca
Podani predlog za pregon, kot tudi njegov umik, je mogoče ugotoviti po izjavljeni(h) volji(ah) v prvem odstavku 53. člena, 54. členu, 55. členu, 56. členu in 57. členu ZKP, mogoče pa ju je tudi domnevati. Temeljna domneva je določena v drugem odstavku 53. člena ZKP, po katerem se šteje, da je oškodovanec, ki je sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, s tem podal tudi predlog za pregon. Podobna domneva je določena še v tretjem odstavku 53. člena ZKP v zvezi z zasebno tožbo. Njun smisel je v varovanju oškodovančevega položaja za primer, ko bi bilo kasneje v kazenskem postopku ugotovljeno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki ga državni tožilec brez predhodnega oškodovančevega predloga ne more preganjati ali, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je lahko preganjano le po zasebni tožbi.
dopuščena revizija - vodilni delavec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razrešitev vodilnega delavca - prenehanje mandata - vrnitev na delo - reintegracijski zahtevek
Posebnosti glede ureditve položaja pravic in obveznosti vodilnih delavcev ne pomenijo, da tudi vodilnim delavcem ni mogoče zagotoviti polnega varstva pravic in da se zgolj zaradi njihovega posebnega položaja in prenehanja mandata z razrešitvijo v nobenem primeru ne morejo vrniti na vodilno delovno mesto.
Vodilni delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas opravljanja mandata in mu mandat nezakonito preneha, lahko za preostali čas mandata zahteva tudi vrnitev na vodilno delo. Od okoliščin primera pa je odvisno, ali bo s takšnim zahtevkom tudi uspel.
dopuščena revizija - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kompenzacija - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Z naknadnim koriščenjem presežkov opravljenih ur se vzpostavlja povprečna obremenitev 40 ur tedensko. Ur te izravnave ni pravilno šteti v kvoto opravljenih ur, saj bi to pomenilo, da se te ure upoštevajo dvakrat - najprej, ko so oddelane, nato še, ko se izravnajo v obliki odsotnosti. Namen je ravno obraten. Izravnalne ure se štejejo kot ure le za namen evidenc, zato da delodajalec in delavec ob evidentiranih presežkih oddelanih ur vesta, za kolikor ur in kdaj je bila delavcu omogočena izravnava v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa (z namenom doseči povprečno 40 urno tedensko obremenitev).
Izravnava v obliki zagotavljanja prostih ur (oz. počitka) torej pomeni, da v tem obdobju delavec ne dela in nima delovnih obveznosti. Te ure, ki so dejansko le obračunske ure za evidence, je zato treba šteti kot čas počitka.
URS člen 20. ZKP člen 192, 192/2, 192/2-3, 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odreditev pripora - pravna opredelitev dejanja - temeljna oblika kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - sorazmernost
Za odreditev pripora mora biti podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kar je v konkretnem primeru izpolnjeno (že) z ugotovitvijo obstoja utemeljenega suma storitve temeljne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Tudi sicer pa pravna opredelitev obdolženčevega ravnanja v konkretnem primeru za odločanje o priporu ni bistvena, saj sta obe modaliteti kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1 po predpisani kazni izenačeni v posebnem minimumu (tri leta zapora), v razponu pa imata obe predpisano visoko zaporno kazen (do deset let zapora za temeljno obliko in do petnajst let zapora za kvalificirano obliko kaznivega dejanja), kar pomeni, da spadata obe dejanji glede na predpisano kazen med težja kazniva dejanja.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
gradbeno dovoljenje - državna cesta - razlastitev - svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prekinitev postopka
Evropsko sodišče za človekove pravice se zaprosi za svetovalno mnenje v zvezi z razlago 1. člena Protokola št. 1. k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede zahtev učinkovitega varstva lastninske pravice v postopkih odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo državne ceste še pred razlastitvijo lastnika nepremičnine, po kateri bo taka cesta potekala.
KZ-1 člen 20, 34, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZNPPol člen 123, 123-8, 128, 128/2, 128/3, 129, 129/1, 129/2, 129/2-1.
poskus kaznivega dejanja velike tatvine - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - (ne)dovoljen dokaz - protispisnost - indična sodba
DNK vzorec obsojenca je bil zakonito uporabljen v predhodni kazenski zadevi, saj je bilo poročilo NFL v tej zadevi izdelano še pred potekom roka za izbris vzgojnega ukrepa iz kazenske evidence. S tem trenutkom se je hramba DNK podatkov obsojenca v tekoči bazi podatkov - tj. v fazi hrambe pred blokiranjem podatkov - na zakonit način avtomatično podaljšala (vsaj) za ves čas trajanja predhodno uvedenega kazenskega postopka, ki se je dne 6. 1. 2022 končal z obsodilno kazensko obsodbo, pravnomočno dne 10. 2. 2022. Izbris kazenske obsodbe iz prejšnjega kazenskega postopka ne pretrga hrambe DNK obsojenca v tekoči zbirki podatkov (prva faza hrambe), če se v vmesnem času zoper istega obsojenca uvede nov kazenski postopek.
URS člen 29. ZKP člen 299, 323, 324, 329, 334, 350, 355, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. ZZOKPOHO člen 22.
pravica do obrambe - beseda strank - postavitev novega izvedenca - strokovni pomočnik - zavrnitev dokaznega predloga - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - hiša za otroke (Barnahus)
Postopanje vložnika, ko sodišču predlaga, naj obrambi postavi strokovnega pomočnika, nima zakonske podlage, kvečjemu bi takšen dokazni predlog predstavljal nadaljnji dokazni predlog, da sodišče odredi novo izvedenstvo, kar pa je sodišče utemeljeno zavrnilo. Strokovni pomočnik stranke namreč predstavlja pomoč stranki pri tolmačenju izvedenskega mnenja ter preverjanju njegove logičnosti in metodološke pravilnosti, ne pa strokovno pomoč sodišču, zato je logično, da le-tega lahko angažira zgolj stranka sama.
Obsojenčeva kasnejša navzočnost in dejanska možnost postavljanja vprašanj mladoletni oškodovanki na zaslišanju v Hiši za otroke je sanirala obsojenčevo predhodno, objektivno in sicer nezakrivljeno nenavzočnost na pripravljalnem sestanku v Hiši za otroke. Možnost postavljanja vprašanj namreč ne predstavlja situacije, ki je zaobsežena s fizično navzočnostjo obsojenca na pripravljalnem sestanku, saj je imel obsojenec možnost poslati pisna vprašanja, o čemer je bil predhodno tudi večkrat obveščen, dodatna vprašanja pa je imel možnost postaviti tudi na samem zaslišanju oškodovanke.
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 19, 19/1, 19/1-a), 19/4. 30, 30/3. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 31, 31/1.
dopuščena revizija - dvostranska mednarodna pogodba - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - Avstrija - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - Vzorčna davčna konvencija OECD - pomen izrazov - komentar - sredstvo razlage - izjema - nadomestilo - država pogodbenica - politična enota - organ lokalne uprave - neposredni prejemnik storitve davčnega zavezanca
Če sta obe državi pogodbenici članici OECD in sta pri sklenitvi dvostranske pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi sledili besedilu Vzorčne konvencije, potem je mogoče šteti, da sta želeli v dvostranski pogodbi uporabljenim izrazom dati pomen, ki je razviden iz Vzorčne konvencije in iz komentarja njenih določb. Tako ugotovljenemu pomenu izrazov je torej mogoče pripisati "obči pomen" v smislu prvega odstavka 31. člena DKPP. Komentar Vzorčne konvencije je zato pomembno dodatno sredstvo za razlago mednarodne pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi, ne glede na to, da sam zase ni formalnopravno zavezujoč.
Izjema izključne obdavčitve dohodka v državi izplačevalki dohodka iz prvega odstavka 19. člena BATIDO se uporabi, če 1) nadomestilo (razen pokojnine) izplača država pogodbenica, politična enota ali organi lokalne uprave, 2) gre za plačilo v zvezi s storitvami, ki so opravljene za to državo pogodbenico ali njeno ožjo politično enoto in 3) opravljene storitve niso v zvezi s posli, ki jih opravlja država pogodbenica oziroma njene ožje politične enote (četrti odstavek 19. člena BATIDO).
URS člen 25. ZKP člen 93, 93/1, 93/2, 95, 95/1, 95/3, 128, 128/6.
druga odločba - stroški kazenskega postopka - vročanje pisanj - pritožba zoper sklep - upravičenci do pritožbe
Obdolženec ni upravičenec do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče med kazenskim postopkom po tretjem odstavku 92. člena ZKP odloči o izplačilu stroškov za izvedenca, tolmača ali strokovnjaka iz sredstev organa. Ker med obdolžencem in izvedencem ni nobenega pravnega razmerja in ker se s sklepom na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP ne posega v obdolženčeve pravice, tudi ni podlage za obveznost vročanja teh sklepov obdolžencu.
URS člen 14, 14/2. ZNISESČP člen 3, 3/1, 3/1-1. ZPONDV člen 2, 2/1.
verifikacija stare devizne vloge - varčevalci Ljubljanske banke - izračun obresti - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neprimerljivost pravnih položajev - zavrnitev revizije
Po presoji Vrhovnega sodišča so položaji varčevalcev v bankah na ozemlju Republike Slovenije, ki jih ureja ZPONDV, ter položaji varčevalcev v Glavnih podružnicah LB Zagreb in Sarajevo, ki jih ureja ZNISESČP, v delu, kjer ta zakona obračun obresti urejata različno, že v izhodišču neprimerljivi.
Na obdobje po 1. 1. 1993 se ZPONDV, kar se tiče obresti, nanaša le v zelo omejenem obsegu, dejansko obrestovanje pa je odvisno od načina (omejenega) razpolaganja imetnikov "starih" deviznih vlog s temi vlogami. Vse oblike delnega razpolaganja (delna izplačila, delna vezava vloge, vrednostni papirji banke ali prenosljive obveznice RS) so usmerjene k zmanjšanju zneskov, ki štejejo za "stare" devizne vloge in s tem k zmanjšanju zneskov, za katere se uporablja obrestna mera, ki jo določa ta zakon. Glede na zakonske rešitve je mogoče zanesljivo sklepati, da je ta obrestna mera v relativno kratkem obdobju veljala le še za manjši del sredstev, ki so ob uveljavitvi zakona predstavljala "stare" devizne vloge, obrestovanje pretežnega in s potekom časa vedno večjega dela teh sredstev pa ni bilo več predmet urejanja tega zakona. Poleg tega so bile obrestne mere z ZPONDV določene za obdobje po uveljavitvi zakona, torej "za naprej", in to v zelo negotovih ekonomskih in političnih razmerah.
Poleg tega so bile "stare" devizne vloge komitentov glavnih podružnic LB v Sarajevu in Zagrebu deponirane pri bankah, ki so delovale v drugačnem tržnem in ekonomskem okolju kot banke v Sloveniji, bile pa so tudi predmet intenzivnega zakonskega urejanja posameznih držav. Posledično ni mogoče pričakovati, da bi imetniki teh vlog v obdobju do uveljavitve ZNISESČP za svoje vloge prejeli povsem enake obresti kot imetniki vlog v slovenskih bankah. Povedano drugače: enakopravnost varčevalcev po ZPONDV in ZNISESČP že zaradi različnih okolij in obdobij, na katere se nanašajo obrestne mere, ne more pomeniti zgolj matematično enakega obračuna obrestne mere.
odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - subjektivne in objektivne okoliščine - predhodni kazenski postopek - domneva nedolžnosti
Utemeljevanje ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v predhodnih ali vzporednih postopkih je dopustno le v primeru, ko je storitev teh kaznivih dejanj že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma. Le takšna razlaga ustrezno upošteva pomen domneve nedolžnosti.
ZKP člen 229, 229/1, 229/2, 241, 241/3, 364, 364/7.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - predlog stranke - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje
Strokovni pomočnik obrambe, ki dela po njenih navodilih in v njeno korist, nima statusa izvedenca in njegovo strokovno delo ni samostojno dokazno sredstvo, medtem ko je soočenje predvideno le med različnimi obdolženci, obdolženci in pričami ali med različnimi pričami, ko se njihove izjave ne ujemajo glede pomembnih dejstev, in ne med izvedencem in drugimi naštetimi procesnimi udeleženci, zato soočenja v smislu določila 229. oziroma tretjega odstavka 241. člena ZKP obramba ne more doseči.