revizija - razlogi za revizijo - revizija kot prepis pritožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje odgovora na tožbo
Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo. Z njo se izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji, zato se od revidenta zahteva, da obrazloženo in konkretizirano izpodbija te razloge. Gola ponovitev pritožbenih navedb tem zahtevam praviloma ne zadošča in ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00024553
OZ člen 179. URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11
osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen v obliki denarne odškodnine po 179. členu OZ. Gre za pravico, katere vrednota se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. DZ člen 16. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - upoštevanje otrokovih koristi - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka. Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 108/1, 180, 180/1. ZGD-1 člen 21, 21/1, 21/3
obvezne sestavine tožbe - firma in sedež stranke - sedež gospodarske družbe - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe - dopuščena revizija
Pri opredelitvi sedeža tožene stranke je bilo podano neskladje med opredeljeno državo (Češka republika) in preostalimi elementi naslova sedeža (mesto, ulica in hišna številka), ki jih je mogoče povezati le z drugo državo (Slovaško republiko). V takih okoliščinah, ko sta pod enako firmo registrirani družbi v obeh državah, pomanjkljivost v tožbi ni bila sanirana že s tem, da je bila tožba s pošiljko, ki je bila naslovljena na naslov, kot je bil naveden v tožbi, uspešno vročena družbi s sedežem v Slovaški republiki. Dolžnost točne individualizacije tožene stranke v tožbi je v sferi tožeče stranke, zato je utemeljen revizijski očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo tožnika, ki je bila vložena takoj po prejemu odgovora družbe s sedežem v Republiki Slovaški, upoštevati kot pravočasen predlog za popravo tožbe, s katerim je odpravila nerazumljivost tožbe glede sedeža tožene stranke. Zato v tem primeru ni šlo za subjektivno spremembo tožbe.
ZGD-1 člen 164, 164/1, 547, 547/1. ZFPPIPP člen 283. OZ člen 169
povrnitev premoženjske škode - stečaj družbe - tržna vrednost delnice - padec vrednosti delnic - neposredni odškodninski zahtevek delničarja - odsevna škoda - prenehanje delnic zaradi stečaja
Tudi v primeru, ko naj bi ravnanje povzročitelja škode imelo za posledico začetek stečajnega postopka, je premoženjska izguba delničarjev zaradi izgube celotne vrednosti delnic le odsev škode, ki je nastala sami družbi. Premoženjski položaj delničarjev je tudi v tem primeru mogoče izravnati le preko zahtevka v korist družbe. Zaradi začetka stečaja nad družbo se narava odškodninskega prikrajšanja delničarjev ni spremenila. Pred začetkom stečaja se je prikrajšanje delničarjev kazalo kot izguba vrednosti delnic. Z začetkom stečaja so delničarji sicer izgubili možnost izravnave prejšnjega premoženjskega položaja z dvigom vrednosti delnic zaradi nepovratnih posledic stečaja, ki vodijo k prenehanju družbe. Ker pa ima družba (stečajni dolžnik) možnost uveljavljanja povrnitve celotne škode od povzročitelja (načelo popolne odškodnine iz 169. člena OZ) z vplačilom v stečajno maso, bi bil premoženjski položaj delničarjev izravnan z uresničitvijo pravice do poplačila iz preostanka stečajne mase.
kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja v času veljavnosti dveh kazenskih zakonikov - dokončano kaznivo dejanje
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev gre za eno - kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Kljub temu, da posamezna ravnanja obsojenca izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1 (neplačilo regresa za leto 2009 in odpravnin), gre pri njih samo za kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. V takih primerih se celotno storilčevo ravnanje opredeli po strožji obliki kaznivega dejanja, v konkretnem primeru po drugem odstavku 196. člena KZ-1. Ker gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, ki se je začelo izvrševati v času veljavnosti KZ, nadaljevalo pa v času veljavnosti KZ-1, je treba dejanje pravno opredeliti po KZ-1, čeprav novi zakon za storilca ni milejši, ker na novo inkriminira izvršitveno ravnanje neplačevanja prispevkov. Konkretni očitek se kaže v neupravičenih ponavljajočih in zaporednih opustitvah zakonskih dolžnosti obsojenca, da oškodovanima delavcema izplača celotno plačo. Z neizplačilom celotne plače je bilo poseženo v temeljno pravico delavcev, da na podlagi opravljenega dela dobita vse, kar jima po zakonu pripada, torej tudi plačilo celotne plače. Za obstoj kaznivega dejanja je potrebno, da nastopi posledica v obliki prikrajšanja delavčeve pravice, ko delavec sploh ne dobi ene od temeljnih pravic ali pa se mu ta pravica sicer prizna, vendar v omejenem obsegu. Obsojenčevo delno izplačilo posamezne plače, ob dodatnem zakonskem pogoju zaporedja treh neizplačanih plač, zato ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja in uveljavitev njegove kazenskopravne odgovornosti. Inkriminacija po drugem odstavku 196. člena KZ-1 je jezikovno in pomensko jasna, z njo pa se dodatno varuje položaj delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja in njegova upravičenja na podlagi opravljenega dela, torej tudi pravice do celotne plače.
ZKP člen 18, 18/2, 25, 39, 39/1-6, 285e, 340, 340/4, 371, 371/1-1, 371/2.. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sodnega varstva - sestava sodišča - zborno sojenje - senatno sojenje - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - dvom v nepristranskost sodnikov - videz nepristranskosti
V fazi glavne obravnave je za odločanje o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP pristojen sodeči senat. Pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov sicer ne gre za sojenje, vendar pa je vprašanje nedovoljenosti dokazov pomembno tudi za odločanje o predmetu obtožbe. Sodba se namreč po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati na nedovoljene dokaze, zato je odločanje o tem vprašanju ključnega pomena za zakonitost sodbe. Nenazadnje postane odločitev predsednika senata o (ne)dovoljenosti dokazov del sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je dopustno izpodbijati s pritožbo. Navedeno pomeni, da je vprašanje pravilne sestave sodišča pri odločanju o (ne)dovoljenosti dokazov enakega pomena kot pri sojenju. Zgolj dejstvo, da je bil predlog za izločitev dokazov podan prepozno, še ne more voditi v zaključek, da lahko o njem odloči predsednik senata in ne sodeči senat. Zakonske norme o stvarni in funkcionalni pristojnosti sodišč, med katere spadajo določila o sestavi sodišča, so namenjene uresničevanju pravice do sodnega varstva. Sestavni del te pravice je tudi pravica do nepristranskega sodišča, ki jo zagotavlja institut izločitve sodnika iz 39. člena ZKP. Zakonska določila o sestavi sodišča in institut izločitve sodnika torej v osnovi izvirajo iz iste ustavne pravice, kar pomeni, da lahko kršitev določb postopka o sestavi sodišča vpliva tudi na videz nepristranskosti.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - svaštvo - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - pravni pojem - napačna uporaba materialnega prava - ločeno mnenje - ugoditev reviziji
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00024494
ZDen člen 88, 88/1, 88/3. OZ člen 131, 352, 352/1, 352/2. SZ člen 117. ZOR člen 376
privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - nepogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve
Druga tožnica je uveljavljala odškodnino na temelju nepogodbene odškodninske odgovornosti. Tako po OZ kot po ZOR zastara (nepogodbena) odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok, prvi odstavek 352. člena OZ in 376. člena ZOR); v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok, drugi odstavek 352. člena OZ in 376. člena ZOR). Izvorni škodni dogodek je bila sicer res sklenitev prvotne nične pogodbe, a ta trenutek ne sovpada s trenutkom nastanka škode ali s trenutkom, ko je druga tožnica za škodo izvedela. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da ji je škoda nastala šele z odvzemom nepremičnine, to je, ko je bila ta pravnomočno vrnjena v last denacionalizacijski upravičenki.
Drugi odstavek 199.a člena ZKP odreditev hišnega pripora veže na objekt, v katerem obdolženec stalno ali začasno prebiva, zgolj izjemoma pa se lahko prestaja tudi v javnih ustanovah za zdravljenje ali oskrbo. Ni pa mogoče hišnega pripora odrediti v ustanovah, v katerih veljajo posebni režimi, med katere spada tudi Center za tujce.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - pošteno sojenje - pravica do obrambe - pravica do izjave - pravica do kontradiktornosti - vročanje vloge v odgovor - odgovor obdolženca na predlog državnega tožilca
S tem, ko je zunajobravnavni senat sicer vročil predlog tožilstva za podaljšanje pripora in obrambi določil rok 24 ur, da se o njem izjavi, nato pa še pred potekom tega roka sprejel odločitev, je ravnal v nasprotju z načelom poštenega sojenja in v škodo obdolženca kršil njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP.
dovoljenost revizije - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - osebni stečaj - ločitvena pravica - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo
Ni mogoče šteti, da vložena tožba nima podlage v nobenem predpisu, že samo zato, ker bi bila morda na pravdo (zaradi uporabe napačne določbe konkretnega predpisa) napotena napačna oseba. Če je izdan napotitveni sklep in se tožnik ravna po njem, tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni mogoče zavreči.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - etažni lastniki kot tožniki - formalno sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je vrednost prvotnega tožbenega zahtevka nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 128, 128/5, 201, 201/4, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/2
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - stranska intervencija - položaj stranskega intervenienta - nedovoljeno razpolaganje strank - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila - konkretizacija navedb - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za konkretno presojo je ključno, da stranski intervenientki v postopku pred sodišči nižje stopnje nista konkretizirali ugovora, da z izvršbo na toženkinem polovičnem delu sporne nepremičnine njuni terjatvi do toženke ne bosta mogli biti v celoti poplačani.
revizija - popolnost revizije - predlog za dopustitev revizije kot priloga revizije - procesna predpostavka - zavrženje revizije
Na podlagi drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku mora v primeru dopuščene revizije stranka reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi. Gre za procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije, ki so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku, saj sicer s predlogom in sklepom o dopustitvi revizije ne more biti seznanjena.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil 2. 1. 2016. Zato je toženec pravilno uporabil predpis, veljaven v času odločanja, to je v času nastanka zavarovalnega primera. Ta določa, da se za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe upošteva pokojninska doba brez dokupa in brez dodane dobe.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda.