ZZZDR člen 4, 102, 106, 114. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18.ZUP člen 137.ZSV člen 82. ZUS (1977) člen 39, 61.
pravica do osebnih stikov
Pri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi. Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravico do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka ne odloči drugače (106. člen ZZZDR). Otrokove koristi so tudi po konvenciji glavno vodilo vseh dejavnosti v zvezi z otroki (3., 9. in 18. člen konvencije). Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR); za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze v skladu s 137. členom ZUP.
prometni davek - izstavitev računa - ukrep prepovedi opravljanja obrtne dejavnosti za šest mesecev
Kadar organ odloča po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom zakona. Zato ni mogoče preizkusiti, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, če diskrecijska odločitev ni obrazložena.
Če so ob nacionalizaciji bila iz nacionalizacije izvzeta vrednostno neenaka stanovanja oz. deli nepremičnine v korist bivših lastnikov, tega vprašanja ni mogoče reševati v denacionalizacijskem postopku, ker za to v zakonu ni podlage, če v tem ni izrecnega sporazuma med vsemi bivšimi solastniki.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Tudi upravni organ, ko po prostem preudarku odloča o pridobitvi državljanstva po 3. odstavku 40. člena ZDRS, je vezan na načelo sorazmernosti kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
ZDen člen 54, 54/1-3, 54/1-5.ZUP člen 25, 135, 209, 209/2.
pristojnost za odločanje - ugotovitev dejanskega stanja
Ker tožena stranka v izpodbijani odločbi protislovno navaja, da je sporna parcela kot družbena lastnina po odloku občinske skupščine razglašena za naravno znamenitost, hkrati pa ugotavlja, da je bila parcela uporabljena za stanovanjsko gradnjo in da je v kompleksu stanovanjske soseske, bi morala preveriti, ali je pozidana parcela že opredeljena kot naravna znamenitost in ali je zato še podana njena pristojnost za odločanje o denacionalizaciji.
Ker tožena stranka ni sledila pravnemu mnenju in pripombam sodišča v prejšnji sodbi (ki se nanaša na ugotovitveni postopek, dokazovanje, sodelovanje stranke v postopku, na vsebino obrazložitve glede bistvenih dejstev, okoliščin in dokazov, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da razlogi obrambe terjajo odpoved prebivanja), kar velja tudi za nove razloge, ki jih je tožena stranka navedla v odločbi druge stopnje v primerjavi z odločbo prve stopnje in razlogov za svojo odločitev ni obrazložila, kot to določa 2. odstavek 209. člena ZUP, je s tem bistveno kršila pravila postopka iz te zakonske določbe.
Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz 1930. leta, katerega pravna pravila se v RS še uporabljajo v smislu določbe 4. člena zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo, ne more biti pravna podlaga za podržavljenje po določbah ZDen (glej 3. odst. 8. člena ZDen), pač pa le pravna podlaga za vpise sprememb v zemljiški knjigi (glede zemljišč, ki so bila uporabljena za javno cesto) na podlagi naznanilnega lista.
Določbe 31. in 32. člena ZDen se nanašajo na vračanje stavbnih zemljišč, ki so bila podržavljena po predpisih, navedenih v 3. členu, ter po predpisih, ki niso navedeni v 3. členu, bili pa so izdani pred uveljavitvijo ustave SFRJ iz leta 1963.
Glede na določbo 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu zakona o denacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičenci do denacionalizacije.
denacionalizacija poslovnih stavb - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Po presoji sodišča vlaganja v poslovne prostore, ki imajo značaj tekočega vzdrževanja nepremičnine, niso nove investicije v smislu 2. odstavka 25. člena ZDen. Ker ZDen ne določa, kdaj se šteje, da se je zaradi novih investicij vrednost nepremičnine bistveno povečala, gre za nedoločen pravni pojem, katerega vsebino mora določiti upravni organ v vsakem konkretnem primeru, ko ugotavlja, ali gre za nove investicije in da se vrednost ni oz. je bistveno povečala, saj gre za strokovna vprašanja, ki se praviloma ugotavljajo z izvedencem po določbah 183. in 185. člena ZUP. Bistveno je, ali so vlaganja povečala vrednost poslovnega prostora in ali so bila opravljena v skladu s predpisi. Sanitarije kot pomožni prostori delijo usodo glavne stvari (18/2 člen ZDen).
CZ člen 22, 22/1, 30b, 254, 254/4, 257, 257/4. ZTV člen 22.
carinske oprostitve - vračilo posebne takse
Če tožnik ob vložitvi uvozne carinske deklaracije niti v pritožbi ni uveljavljal oprostitve po obliki "uvoz iz naslova vloge tuje osebe" na podlagi potrdila in specifikacije po 30.b členu CZ tudi za obveznost plačila posebne takse po uredbi o plačilu posebne takse za uvoz rabljenih vozil v letu 1993, ki nima nobenih določb o oprostitvah, v upravnem sporu ne more uveljavljati oprostitve na podlagi okoliščin, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena pred njeno uveljavitvijo in v roku vložena v registracijo pri drugem upravnem organu, pred katerim se je rok za izdajo odločbe po 22. členu ZTV iztekel pred uveljavitvijo navedene uredbe.
Ni zakonske podlage za vzpostavitev lastninske pravice v korist stranke, ki ni prejšnja lastnica, saj je po dveh kupnih pogodbah pridobila pravico uporabe na stavbnem zemljišču in lastninsko pravico na poslovnem prostoru.
Okvare zdravja, ki je zdravniška komisija druge stopnje ni upoštevala pri oceni invalidnosti, ni mogoče upoštevati kot podlago za priznanje vojaške invalidnosti, ker ta okvara ni nastala v pravno relevantnih okoliščinah za priznanje vojaške invalidnosti.
Cenitev osnovnih sredstev (po tržni vrednosti) na podlagi 19. člena uredbe o načinu obračunavanja amortizacije oz. odpisa vrednosti nematerialnih in materialnih naložb (glej tudi 5. odstavek 39. člena zakona o računovodstvu) je mogoča le, če stranka to cenitev izkazuje z dokazi, iz katerih izhaja, da gre za investicijo osnovnih sredstev, za katera je bila določena začasna osnova za obračunavanje amortizacije, sicer pa ni mogoča.
Napačno je stališče, da je zakonsko zvezo s tujcem oz. starševsko razmerje tujca do otrok šteti kot "drugi upravičeni razlog" iz 2. odst. 13. čl. zakona o tujcih. Ta razmerja namreč določa zakon kot podlago za izdajo dovoljenja za začasno oz. stalno prebivanje tujca v 17. čl., seveda ob tam določenih pogojih.
lokacijsko dovoljenje - postopek za izdajo - obnova postopka
Okoliščina, na katero se opira predlog za obnovo postopka, mora biti verjetno izkazana. Sodna poravnava je listina, s katero je verjetno izkazana zatrjevana lastninska pravica.
Rok iz 23. člena ZZT je materialni zakonski rok in s potekom tega roka je tožnik izgubil pravico do osebnega delovnega dovoljenja pod pogoji, določenimi v 23. členu zakona.