V okoliščinah, ko je posameznik, ki se zaveda nevarnosti poškodb z vojaškim materialom, ki ga je kot zapuščenega našel in prenesel, da ga uporabi za določen namen (ali da namenoma poškoduje koga drugega ali da ga priložnostno uporabi, pa pri tem zaradi neprevidnosti nastane nehotena škoda), nastala škoda, ni mogoče šteti kot posledico zapuščenega vojaškega materiala v smislu 2. odstavka 2. člena ZCI.
ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Opcija za nemški Reich in dejanska preselitev vanj je podlaga za sklep, da se takšne osebe štejejo za osebe nemške narodnosti, saj so za nemški Reich lahko optirale le osebe, ki so se opredelile za Nemce in jih je nemški okupator na podlagi meril in kriterijev, ki jih je sam sprejel, štel za osebe nemške narodnosti.
Vloga za denacionalizacijo mora biti popolna (62. člen ZDen). Če je pomanjkljiva, ker ji niso priložene vse listine po 62. členu ZDen, mora stranka na poziv upravnega organa v odrejenem roku dostaviti manjkajočo dokumentacijo, v nasprotnem primeru upravni organ vlogo zavrže.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev nepremičnin
Pri ugotavljanju obstoja ovir po 2. odstavku 21. člena ZDen se mora upoštevati celoten položaj zavezanca in ne samo obveznost, vezana na nepremičnino, ki je predmet konkretne denacionalizacijske zadeve.
Odločba o zaplembi ima značaj deklaratorne odločbe, ki na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki je nastalo na podlagi predpisa.
Šteje se, da je bilo premoženje podržavljeno pravnim naslednikom, če je bivši lastnik umrl pred 28.8.1945, premoženje pa je bilo podržavljeno po njegovi smrti.
status mirnodobnega vojaškega invalida - zvišanje odstotka invalidnosti
Postopek v zvezi z zahtevo za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti po določbi 1. odstavka 107. člena ZTPVI se po določbi 4. odstavka 107. člena ZTPVI začne, če vojaški invalid dokaže kot verjetno, da je nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico. Po določbi 5. odstavka 107. člena ZTPVI se šteje, da je dokazano kot verjetno, da je nastala navedena sprememba po 4. odstavku tega člena, če vojaški invalid o tem predloži mnenje zdravnika specialista in če posebna zdravniška komisija na podlagi tega mnenja in druge medicinske dokumentacije da mnenje, da je verjetno izkazana sprememba iz 1. odstavka tega člena (spremembe pri invalidu, ki vplivajo na njegove pravice, določene z dokončno odločbo). To pomeni, da mora invalid svoji zahtevi predložiti mnenje zdravnika specialista, da je prišlo do povečanja njegove bolezni oz. okvare zdravstvenega stanja, za katero ima z dokončno odločbo priznano invalidnost in pravice, ki iz tega izvirajo, nato pa na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije upravni organ izda odločbo.
prekop in prenos posmrtnih ostankov - pogoj za odločanje po prostem preudarku
Soglasje najemnika groba je pogoj za diskrecijsko odločanje upravnega organa o zahtevi za prekop in prenos posmrtnih ostankov. Ker najemnica groba ni dala soglasja za prekop pokojne, ni bil izpolnjen pogoj iz 9. člena zakona za odločanje po prostem preudarku (diskrecijski pravici), zato tudi ni pomemben razlog, zakaj mati ni mogla poskrbeti za pokop umrle. Le tedaj, če je dano soglasje najemnika groba, je upravni organ po navedeni določbi pooblaščen ugotavljati interes vlagatelja zahteve za prekop pokojnega in odločiti po prostem preudarku, seveda ob upoštevanju določb 2. in 3. odstavka 4. člena ZUP.
Po 2. odst. 33. čl. ZDen služnost, izbrisana s podržavljenjem, oživi, v povezavi s 1. odst. 33. čl. ZDen le ob vrnitvi podržavljene stvari, na kateri je pred podržavljenjem obstajala služnost, zato za uvedbo postopka o zahtevi za vrnitev (vzpostavitev) prejšnje služnosti, ne da bi se vračala gospodujoča stvar, ni podlage v ZDen.
Tožnik ne more uspešno izpodbijati odločitve o dodelitvi otroka v starosti treh let in pol materi, če ne obstoje utemeljeni razlogi, zaradi katerih mati ni sposobna skrbeti za varstvo in vzgojo otroka.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov - izvršba
V postopku izvrševanja odločbe o določitvi osebnih stikov starša z mladoletnim otrokom lahko stranka uspešno izpodbija akt o izvršbi le z ugovorom, da izvršljivost odločbe še ni nastopila oz. da je bila obveznost, ki je predmet postopka, izpolnjena.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja
Ukrep odstranitve objekta po 73. čl. ZUN se lahko izreče investitorju ali lastniku objekta, če tega ni mogoče odkriti, pa lastniku oz. uporabniku zemljišča, na katerem objekt stoji.
Kot vojaški material je mogoče šteti le material, ki je neposredno namenjen za bojno delovanje, kar apno, ki se predvsem uporablja kot gradbeni material, ni. Zato statusa civilnega invalida vojne ni mogoče priznati osebi, ki se je poškodovala z apnom.
vrnitev preveč plačane carine - upoštevanje internega navodila
Tudi če gre za navodilo internega značaja, je upravni organ z zapovedjo enakega obravnavanja iz 14. in 22. člena ustave vezan na način odločanja v prejšnjih primerih in navodilo upoštevati v vseh primerih, kjer gre za takšno dejansko stanje, kot ga je interno navodilo imelo v mislih.
delavci v državnih organih - razrešitev višjega upravnega delavca - dokazovanje
Z odločbo tožene stranke nekdanjega izvršnega sveta skupščine mesta so bile v zvezi z razrešitvijo višjega upravnega delavca kršene določbe ZUP, saj tožena stranka ni sprejela dokazne ocene glede nasprotujočih trditev predstojnika, ki je predlagal razrešitev, in tožeče stranke (višjega upravnega delavca) o okoliščinah, ki so podlaga za razrešitev (da ta delavec po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dolžnosti).
Pri odločanju o spremembi osebnega imena (priimka) mladoletne osebe, katere starši živijo ločeno, mora imeti odločilen vpliv otrokova korist, izražena s čustveno povezavo med otrokom in staršem, ki z otrokom vzdržuje neposredne osebne stike.
Verodostojen dokaz po ZUP je lahko samo izvirnik ali overjena listina, fotokopija listine je sicer lahko dokaz, vendar mora upravni organ pri njegovi presoji upoštevati pravila postopka.
Na podlagi 211. čl. ZZZDR lahko postavi pristojni organ skrbnika za poseben primer ne le osebi, katere prebivališče ni znano ali neznanemu lastniku premoženja, če je potrebno, da kdo za to premoženje skrbi, marveč tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, v konkretnem primeru osebi, stari 90 let, zaradi varstva njegovih pravic in koristi za potrebe uresničevanja pravic iz ZDen, četudi mu opravilna sposobnost ni bila odvzeta.
ZUS (1977) člen 30, 30/1-4.ZUP člen 222, 222/2, 230, 233, 259.
postopek s tožbo - dopustnost spora
Upravni spor se sme sprožiti zoper upravni akt, ki je bil izdan na drugi stopnji, zoper akt prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe v upravnem postopku. Ker je tožnik vložil tožbo, ker je bil v aktu organa prve stopnje napačen pouk o pravnem sredstvu v nasprotju z 259. členom ZUP, je sodišče tožbo zavrglo, tožniku pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo prvega dne po vročitvi sklepa o zavrženju tožbe.
Določbe 1. odst. 324. čl. CZ, ki je podlaga za izdajo odločbe carinarnice o oprostitvi obveznosti vrnitve začasno uvoženega blaga v tujino in o vrnitvi varščine, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, ni mogoče uporabiti v carinskem postopku za ocarinjenje začasno uvoženega avtomobila, ki je bil ukraden, saj gre v primeru kraje za drugačno pravno in dejansko situacijo, kot pri uničenju ali poškodovanju začasno uvoženega blaga.
Upravni organ je ravnal pravilno, ko je na predlog stranke za izredno razveljavitev pravnomočnih sklepov o izreku denarnih kazni po 266. členu ZUP stranko obvestil le z dopisom, da pogoji za predlagano razveljavitev navedenih sklepov niso izpolnjeni in zato njene pobude ni sprejel, saj se postopek za izredno razveljavitev začne in vodi le po uradni dolžnosti in le ob pogojih, določenih z zakonom.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Podlaga za ugotovitev, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za pravni red zaradi storjenih kaznivih dejanj, so lahko le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.