ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-1, 7, 7/4-a. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3.
varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelni dogovor - usklajeno ravnanje - podjetja za distribucijo električne energije - ekonomska celota - uporaba prava ES
V določenih okoliščinah je lahko usklajeno ravnanje ugotovljeno že na podlagi ravnanja podjetij na trgu (vzporednega obnašanja). To velja zlasti v primerih, ko je usklajeno ravnanje edina verjetna razlaga vzporednega obnašanja.
Zgolj dejstvo, da so vsa elektrodistribucijska podjetja v večinski lasti države, ne zadošča za ugotovitev, da bi bili sporazumi med njimi zaradi tega izključeni iz dometa 6. člena ZPOmK-1. Pri presoji, ali gre za ekonomsko celoto, je odločilno, ali imajo podjetja, katerih ravnanje se presoja, možnost neodvisnega odločanja.
Preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v pomenu prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1 ne pomeni nujno neposrednega povečevanja dobička udeleženk kartela. Ne glede na dobiček/izgubo strank, je negativen učinek na konkurenco podan že s tem, da se z dogovarjanjem izključi tekmovanje med konkurenti.
Konkurenčno pravo ES se uporabi, kadar sporazum ali ravnanje podjetij učinkuje na trgovanje med državami članicami (3. člen Uredbe 1/2003). Poleg tega ne zadostuje kakršenkoli učinek na meddržavno trgovanje, temveč mora biti ta učinek znaten. Dokaz učinka na trgovanje med državami članicami zahteva analizo narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma, ter položaja in pomembnosti relevantnih podjetij.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011658
ZPOmK člen 15, 15/2. ZUP člen 109, 109/1, 111, 111/3.
upravni spor – omejevalna ravnanja – skrb za dostojanstvo organa – žalitev organa – denarna kazen
Žalitev organa ali uradne osebe je treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti).
Vsebina obravnavane vloge in način, na katerega je bila ta vsebina podana, nista taka, da bi okrnila dostojanstvo Urada. Zlasti je namreč ostalo neznano, za razkrivanje katerih poslovnih skrivnosti naj bi sploh šlo, kar bi šele omogočilo presojo teže vrednostnega očitka, ki ga je tožeča stranka namenila Uradu. Dokler pa to ni znano, je ta očitek votel. Dasi torej ta vloga pomeni določeno obliko neprimernega pritiska na delo Urada, ta pritisk ne dosega stopnje, ki bi utemeljevala naložitev kazni.
ponovni predlog za izdajo začasne odredbe – zavrženje predloga - objektivne meje pravnomočnosti
Sklep o zavrnitvi začasne odredbe z dne 9.9.2009 je pravnomočen. Pravnomočnost obsega ves dejanski kompleks (zgodovinski dogodek), s katerim se utemeljuje ali bi se lahko utemeljevalo izdajo sodne odločbe. Zajema tudi dejstva, ki so obstajala v času izdaje odločbe, a v postopku niso bila uveljavljana. Tožnik v ponovljenem predlogu ne navaja ničesar takega, kar bi presegalo tako pojmovane objektivne meje pravnomočnosti. Njegovo zahtevo je bilo zato treba zavreči kot nedopustno.
omejevalni sporazum – začasna odredba – težko popravljiva škoda
Tožnica s svojimi navedbami in ponujenimi dokazi ni izkazala, da ji zaradi izpodbijane odločbe grozi likvidacija in prenehanje. Materialno škodo, ki ji naj bi nastala zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, je mogoče povrniti, če bi se izkazalo, da je njena tožba utemeljena.
Izpodbijana odločba tudi ne predstavlja ovire, da tožnica sama ne dvigne cene električne energije, ki jo dobavlja svojim odjemalcem, na nivo, za katerega meni, da je (ekonomsko) utemeljen.
ZPOmK-1 člen 27, 27/2, 27/4, 27/5.ZUS-1 člen 32, 32/2.
zahteva za posredovanje podatkov - nespoštovanje zahteve - sklep o naložitvi denarne kazni in novega roka za posredovanje podatkov - dopustnost sodnega varstva zoper sklep o določitvi novega roka - odložitvena začasna odredba
Zoper sklep, s katerim Urad RS za varstvo konkurence določi nov rok za posredovanje podatkov (peti odstavek 27. člena ZPOmK-1), je postopek sodnega varstva izključen.
Zahtevek za plačilo odškodnine po 5. odstavku 65. člena ZJU je akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
Materialna škoda, ki jo je mogoče povrniti, čeprav s težavami, ki jih opisuje tožnik (stroški znižanja in ponovnega zvišanja cen, iztoževanje zelo majhnih zneskov od velikega števila odjemalcev), ni škoda, ki ustreza pojmu težko popravljive škode v smislu določbe 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
sodno varstvo – preprečevanje omejevanja konkurence – sklep o preiskavi – sodno varstvo - upravni spor – začasna odredba
V postopku sodnega varstva zoper sklep o preiskavi je treba uporabiti določbe ZPOmk-1, ne glede na to, ali je bil postopek do izdaje sklepa voden in sklep o preiskavi izdan po starem ali po novem Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Pridobitev državljanstva na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona izrecno veže na dejansko življenje v Sloveniji, za kar pa ni mogoče šteti bivanja ob vikendih v lastni nepremičnini, čeprav je to pogosto.
Zavrnitev tožene stranke, ker tožnik ni ves čas živel v Sloveniji, ampak v tujini (Italiji). Odprava izpodbijane odločbe, ker je tožena stranka kršila načelo zaslišanja stranke.
Ne more iti za nepravilno uporabo urbanističnega reda, če gre za uporabo določb pravilnika, ki sploh ni bil objavljen. Z navajanjem novih okoliščin, ki jih tožnik v upravnem postopku sploh ni omenjal, ni mogoče vplivati na oceno, da je bila priglašena gradnja pomožnega objekta.
ZUS (1977) člen 26, 26/1, 42, 42/5.ZUP člen 68. ZDru člen 15, 15/2.
molk tožene stranke v zadevi vpisa v register društev - nepopolna zahteva
Organi društva morajo takrat, ko zahtevajo vpis v register društev, po zakonu o društvih predložiti pristojnemu organu zahtevo s podpisi ustanoviteljev (2. odstavek 15. člena).
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja pomorščaka v Sloveniji
Oseba, ki opravlja poklic pomorščaka, zaradi česar ne more biti stalno fizično prisotna v Sloveniji, dejansko živi v Sloveniji, če se po vsakem povratku s plovbe vrača k svoji družini v Sloveniji in z njo živi.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - zaposlitev v tujini
Prosilec za državljanstvo RS, ki živi in dela v tujini, v Slovenijo pa prihaja le na dopust, dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 40/1 členu zakona.
pridobitev - državljan druge republike - delo v tujini - dejansko življenje v Sloveniji - kumulativna izpolnitev pogojev
Tisti, ki ne živi v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
pridobitev - državljan druge republike - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (npr. dejansko življenje v Sloveniji)
Upravni organ mora v postopku za pridobitev državljanstva RS, pred odločitvijo o stvari, ugotoviti ali prosilec izpolnjuje pogoj dejanskega življenja v RS. Za ugotovitev tega pogoja so odločilne okoliščine, ki kažejo na to, kje prosilec opravlja bistvene življenjske aktivnosti. Te okoliščine mora torej ugotoviti in presoditi upravni organ, pri čemer fizična odsotnost iz RS sama zase ne more biti edina podlaga za ugotovitev, da pogoj dejanskega življenja ni izpolnjen, ne da bi bile ugotovljene in presojene tudi druge okoliščine, ki kažejo na to, kje prosilec dejansko živi (okoliščine povezane z družino, delovno razmerje ...).
pridobitev državljanstva - naturalizacija - odločitev brez upravnih spisov
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni poslala upravnih spisov. Sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijane odločbe, ker ni upravnih spisov (3. odstavek 33. člena ZUS). Sodišče je zato odločilo po 2. odstavku 39. člena ZUS.
Za pridobitev državljanstva po 1.odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije je pravno irelevantno, iz kakšnih razlogov prosilec ni imel v Sloveniji prijavljenega stalnega prebivališča na dan 23.12.1990.