Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora skrbnik centru za socialno delo v poročilu prikazati in dokumentirati izdatke za varovanca zaradi zavarovanja zavarovančevih koristi.
Neverodostojno prikazani izdatki za varovanca so zakonita podlaga za omejitev skrbniških pravic skrbnika.
Kadar je po zakonu o prometnem davku dolžan obračunavati in plačevati akontacije prometnega davka davčni zavezanec, je dolžan spremljati spremembe predpisov, ki se nanašajo na obračunavanje prometnega davka. Zato se ne more sklicevati na to, da je šele kasneje izvedel, da mora prometni davek plačevati po spremenjeni oz. drugi davčni stopnji.
pridobitev z naturalizacijo - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
V državljanstvo z izredno naturalizacijo se lahko sprejme oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz 1., 2., 4., 5., 7. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Nevarnost za obrambo države je nedoločen pravni pojem in mu vsebino mora dati organ, ki odloča o zadevi. Uredba pa določa le merila kot pomoč pri opredeljevanju tega nedoločnega pravnega pojma.
pridobitev - državljan druge republike - mladoletna oseba
Ker je bila oseba v času, ko bi moral upravni organ odločiti o državljanstvu, še mladoletna, in ker so njeni starši pridobili slovensko državljanstvo, bi moral organ, čeprav je o stvari odločal že v času njene polnoletnosti, upoštevati dejansko stanje pred nastopom njene polnoletnosti in odločiti v skladu z določbo 4. odst. 40. čl. ZDRS, torej po določbi 14. čl. ZDRS. Ker tožena stranka pri izdaji odločbe ni upoštevala pravnega mnenja sodišča, je to o stvari samo meritorno odločilo.
KZJ člen 90, 90/3, 93.ZKP člen 510.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red - ugotovitev dejanskega stanja
Če upravni organ ne pridobi vseh odločb in sodb, na katere se sklicuje v odločbi, in če ne ugotovi, ali je bila katera od teh obsodb brisana, je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.
Nacionalizacijski odločbi, ki sta postali pravnomočni, ne nudita opore za sklepanje, da bi bili neizvršljivi in da bi glede njiju bil podan ničnostni razlog nemožnosti izvršbe odločbe (3. točka 267.
člena ZUP).
V postopku izrekanja upravne odločbe za nično (267. - 269. čl. ZUP) se presoja le, ali obstojajo v ZUP določeni ničnostni razlogi (1. - 5. točka 267. člena ZUP). Morebitna drugačna nepravilnost ali nezakonitost odločbe v tem postopku, zaradi pravnomočnosti upravne odločbe, ni več pomembna ter jo upravnemu organu ni treba presojati.
Če je upravni organ v denacionalizacijskem postopku ugotavljal, ali odškodnina, ki jo je prejel denacionalizacijski upravičenec za razlaščeno zemljišče, presega 30% njegove sedanje vrednosti, torej je ugotavljal dejansko stanje po 2. odst. 90. člena v povezavi s 4.
členom ZDen, zahtevka ne more zavreči, ampak ga lahko le zavrne.
Blago, ki je v prodaji, mora biti ustrezno opremljeno z deklaracijami v slovenskem jeziku, ker je namen deklaracije kupca seznaniti s podatki, povezanimi z uporabo in kakovostjo blaga.
Poravnavo po določbah ZDen sklenejo stranke pred upravnim organom, ki je pristojen za odločanje po pravilih iz 54. člena ZDen, poravnava pa postane izvršljiva šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, v katere izrek povzame upravni organ sporazum o poravnavi in jo torej dopusti, če ne nasprotuje prisilnim predpisom.
Potni nalogi, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso knjigovodska verodostojna listina v smislu določila računovodskega standarda št. 21, ki knjigovodsko listino kot verodostojno opredeljuje le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna. Obravnavana dokumentacija tožeče stranke pa le pavšalno in nepopolno prikazuje poslovne dogodke brez natančne časovne opredelitve, brez podpisa likvidatorja, kot sta to ugotovila že prvostopni organ in tožena stranka v svojih odločbah. Zato imajo izplačila upravičeno značaj drugih prejemkov iz delovnega razmerja v smislu določila 4. alinee 1. odstavka 15. člena zakona o dohodnini, kot obdavčljivi prejemek.
ZDen člen 3, 3-6.ZPVAS člen 13.ZUP člen 125, 242, 245.
denacionalizacija agrarne skupnosti
Ker je v času odločanja tožene stranke ZPVAS že veljal, o zahtevi na prvi stopnji pa ni bilo odločeno, ker jo je organ prve stopnje zavrgel, bi morala tožena stranka na podlagi tega zakona presoditi pritožbene navedbe (13. čl. ZPVAS).
Tožena stranka dokazov o prenehanju društva ne ugotavlja in protispisno, brez navedbe pravne podlage, preuranjeno zaključuje, da je društvo prenehalo obstajati in da je tožeča stranka njegova pravna naslednica in ne upravičenka do denacionalizacije kot ista oseba z drugim imenom.
Vojaški material (bomba), ki ga je med vojno našel otrok (fant star 11 let in pol), in je iz njega odstranil detonator, pri čemer je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka, je šteti za zapuščeni vojaški material v smislu 2. odst. 2. čl. ZCI.
Če upravni organ v zakonsko določenem roku (30 dni po vloženi vlogi) ni izdal potrdila oz. negativne odločbe o priglasitvi del, so bila priglašena dela (graditev kokošnjaka) dovoljena, če so bila dela dejansko opravljena na parceli, navedeni v priglasitvi del.
Če upravni organ v odločbi ne navede razlogov, zaradi katerih določenih skupnih vlog ni štel kot zahtevo za denacionalizacijo eni izmed strank, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka.
Ker je Ustavno sodišče RS v postopku odločanja o tožnikovi ustavni pritožbi proti izpodbijani odločbi zaradi ponovne zavrnitve tožnikove vloge za pridobitev državljanstva odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki, še preden je VS RS odločilo o tožbi, spornega akta torej ni več in zato upravni spor ni več mogoč, zaradi česar je sodišče tožbo zavrglo.
Ker je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč izdana že pred uveljavitvijo ZKZ, se v skladu z 2. odst. 115. člena tega zakona razlika med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravna z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
Dohodnino, odmerjeno z odločbo, so zavezanci dolžni plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe, zato so pomembne njihove premoženjske razmere ob nastanku obveznosti in kasnejše.