Pravna oseba in zasebniki lahko uvažajo opremo - stroje po znižani carinski stopnji kot je predpisana v carinski tarifi, če je oprema namenjena posodobitvi ali razširitvi obstoječe proizvodnje blaga ali nudenja storitev, oziroma da gre za novo naložbo, čeprav je oprema večnamensko uporabna.
Ker ZDen vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču izrecno veže na pravico uporabe prejšnjega lastnika, je samo v tem primeru mogoča vzpostavitev lastninske pravice na podlagi 31. člena ZDen. To velja tudi v primeru, ko pravica uporabe še ni bila predmet dedovanja, saj zapuščina po samem zakonu preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti.
Namen obnove postopka je, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti dejanskega stanja, na katerem temelji prejšnja odločba, zato se kvalificiranost predlaganega dokaza ocenjuje le glede na dejansko stanje, na katerem je zasnovana odločba.
Če se blago uvaža carine prosto, mora carinski zavezanec ob uvozu predložiti potrdilo o izvoru blaga pristojnega organa države, iz katere se blago uvozi.
ZDen člen 68.ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16.
začasna odredba
Če je bila izdana začasna odredba za zavarovanje premoženja denacionalizacijskega upravičenca po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je posebej uredil zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, določba 68. člena ZDen ne more biti več pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
ZPD tarifna številka 3, 3-13. Pravilnik o uporabi ZPD člen 28, 28/2-2.
prometni davek od imenikov
Za Register aktivnih podjetij se plačuje prometni davek po tarifni št. 1 Tarife prometnega davka v višini 20%, v skladu z 2. točko 28. člena pravilnika o uporabi prometnega davka (kakor velja za plačilo prometnega davka od telefonskih, telefaksnih in drugih tovrstnih imenikov).
ZZDej člen 5, 41, 42, 43, 44, 94.ZUP člen 49, 239.
stranka v postopku - podelitev koncesije
Pritožbo tožeče stranke (zdravstvenega doma), s katero le-ta izpodbija odločbo o podelitvi koncesije z razlogi, ki se nanašajo na mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (5. in 95. člen ZZDej), je treba obravnavati, saj se s tem posega v pravico ali pravno korist tožeče stranke (zdravstvenega doma) kot poglavitnega nosilca te mreže.
Po določbi 8. točke 3. člena ZDen osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičenci do denacionalizacije, v postopku denacionalizacije pa upravni organ nima podlage v ZDen za presojo zakonitosti odločbe, s katero je bilo premoženje podržavljeno.
Rok za vrnitev plačanih uvoznih dajatev za blago, vrnjeno v tujino iz razlogov 2. tč. 279. člena CZ, je materialni rok, kar pomeni, da s potekom roka iz 1. odst. 280. člena CZ stranka izgubi pravico do vrnitve plačanih uvoznih dajatev.
V določbi 15. čl. ZSS je podlaga za izdajo dokončnega upravnega akta le v postopku za izvolitev sodnika, ne pa tudi v postopku imenovanja predsednikov sodišč. V določbi 5. odst. 62. čl. ZS pa ni podlage za razlago, da bi za prosto mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS z javnim pozivom pozivala k vložitvi kandidatur Vlada Republike Slovenije, ker je tudi v tem primeru za to pristojen Sodni svet RS (2. odst. 62. čl. ZS).
Carinski zavezanec po enotni carinski listini je tisti, ki se na tej listini vpiše in podpiše v polje 50 kot carinski zavezanec. Pri tem ni pravno relevantno, če se je uvoznik dogovarjal z Republiško carinsko upravo o tedenskem vlaganju carinskih deklaracij.
Vrednost točke, ki jo na podlagi odloka, sprejetega na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, določa za posamezno koledarsko leto mestna skupščina s sklepom, je le eden izmed elementov za izračun nadomestila, ki je po zakonu trajna obveznost in vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča. Zato okoliščina, da mestna skupščina ni sprejela novega sklepa o vrednosti točke za leto 1994, ne more vplivati na samo izvrševanje zakona v delu, ki se nanaša na plačilo spornega nadomestila, določenega kot trajne obvezne dajatve.
Obnovo denacionalizacijskega postopka lahko predlagajo le stranke v postopku za denacionalizacijo iz 60. člena ZDen. Če obnovo postopka predlaga nekdo, ki v 60. členu ZDen ni naveden kot stranka, upravni organ predlog za obnovo postopka zavrže.
Nepremičnina, podržavljena na podlagi zakona - z odločbo, se je štela kot državno premoženje že na podlagi odločbe (ne pa vpisa v zemljiško knjigo), zato je denacionalizacijski upravičenec lahko le oseba, ki ji je bila nepremičnina z odločbo podržavljena.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16.ZDen člen 68.
začasna odredba
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) je specialen predpis, v katerem je določen prekluzivni rok za vlaganje začasnih odredb do 7.6.1993. Ta rok ni bil podaljšan. Zato z uveljavitvijo ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
CZ člen 221a. Zakon o prostih in carinskih conah člen 2, 6.
specializirana skladišča
Odločba, s katero je carinski organ zavrnil vlogo za preselitev specializiranega skladišča (221.a člen CZ) v prosto cono, je nezakonita, če organ v postopku ni ugotovil, ali so glede na naravo specializiranega skladišča in proste carinske cone v konkretnem primeru podani splošni in posebni pogoji za preselitev v prosto cono (pogoji za izvajanje carinskega nadzora nad blagom, ki je predmet dejavnosti specializiranega skladišča).
Državljan druge republike (in nekdanje SFRJ) pridobi državljanstvo RS, če je imel na dan plebiscita dne 23.12.1990 stalno prebivališče na območju RS in če v Sloveniji dejansko živi. Če živi z družino v tujini, čeprav ima namen vrnitve v Slovenijo, ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji.
Člani nemške organizacije Kulturbund so nemške narodnosti. Če ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu FLRJ tudi niso bivali na območju bivše Jugoslavije, niso postali državljani FLRJ.
V denacionalizacijskem postopku je aktivno legitimiran le denacionalizacijski upravičenec oz. njegov pravni naslednik (torej tisti, kateremu je bilo premoženje podržavljeno s pravnomočnim aktom o podržavljenju).
V denacionalizacijskem postopku ni mogoče ugotavljati dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo akta o podržavljenju, ker bi se s tem upravni organ spuščal v zakonitost akta o podržavljenju, za kar pa ni podlage v ZDen.