Zakon o sodnem svetu (2017) (ZSSve) člen 36, 36/1, 36/2, 36/5, 29. ZUS-1 člen 27, 27/1-127/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 9/2, 35, 36, 237, 237/2. ZSS člen 16, 16/3, 16/4, 16/5, 18, 18/7, 28. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - izločitev člana Sodnega sveta - nepristranskost odločanja - videz nepristranskosti - pravica do izjave - kriteriji za izbiro - mnenje predsednika sodišča - pravica do enakega obravnavanja - diskrecijska pravica
Izbirni postopek ne omogoča kandidatom, da nasprotujejo dejstvom in izpodbijajo dokaze, ki jih je k svoji kandidaturi predložil drug kandidat, oziroma ki se nanašajo na drugega kandidata. Pravica do izjave se nanaša le na dejstva, ki se tičejo njegove kandidature, kar jasno izhaja iz tretjega odstavka 16. člena ZSS.
Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje. Odločitev o izbiri zato ni matematična operacija, pač pa rezultat celovite ocene strokovnih in osebnostnih lastnosti kandidata, ki jo Sodni svet sprejme v, kot že navedeno, večfaznem postopku s kvalificirano (dvotretjinsko) večino glasov vseh članov.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZSS člen 24, 24/3, 28. ZUS-1 člen 27, 27/2, 40, 40/3.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - odločanje po prostem preudarku - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - ocena sodniške službe - nadpovprečna delovna uspešnost - pravica do izjave - obseg sodne kontrole
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba Sodnemu svetu zato, da lahko uresničuje svojo ustavno vlogo in preko nje prevzema svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, priznati pristojnost, da odloči, kateri kriteriji ocenjevanja iz 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Vrhovno sodišče na tem mestu dodaja, da je iz povsem enakih razlogov treba Sodnemu svetu priznati tudi pristojnost za sprejem načelnega stališča, da mora biti za napredovanje v višji sodniški naziv, pri katerem se sodniku po 34a. členu ZSS lahko naloži tudi odgovornejše in težje naloge, v oceni, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, njegova uspešnost in strokovnost izkazana izrazito (očitno) nadpovprečno.
Ker Sodni svet RS o napredovanju sodnikov odloča po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu omejen na to, ali je njegovo oceno mogoče sprejeti kot razumno in zato zakonito. Po oceni Vrhovnega sodišča povzeti razlogi izkazujejo, da izpodbijana odločitev Sodnega sveta RS ni očitno nerazumna, arbitrarna ali diskriminatorna. Sodni svet RS je obrazložil kakšen standard nadpovprečnosti zahteva za posamezno obliko napredovanja in zakaj, nato pa je z ugotovitvami iz tožničine ocene sodniške službe utemeljil, zakaj po njegovi oceni tožnica kljub nedvomno izkazani nadpovprečnosti standarda za napredovanje v višji naziv ni dosegla. Širši materialnopravni preizkus odločitve o stopnji izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS, sprejete po prostem preudarku, pa je izključen.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 39, 39/1, 43, 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 17, 17/1, 17/3, 18, 18/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZSS člen 81.
Sodni svet - disciplinska odločba - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - tožilec - disciplinski tožilec - zavrženje tožbe - pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo
Po ZUS-1 je le Državno odvetništvo aktivno legitimirano za vložitev tožbe v primeru, ko je z upravnim aktom domnevno kršen zakon v škodo javnega interesa. V upravnem sporu sicer lahko v javnem interesu kot tožniki nastopajo tudi drugi subjekti (npr. nevladne organizacije glede varstva okolja), vendar aktivno legitimacijo (ob pogoju, da so sodelovali v postopku izdaje izpodbijanega akta) tem subjektom dajejo materialnopravni predpisi (npr. Zakon o varstvu okolja).
Po presoji Vrhovnega sodišča takega upravičenja za vložitev tožbe v upravnem sporu ZSSve disciplinski tožilki ne daje. Določba 43. člena tega zakona predstavlja le splošno podlago za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločitev disciplinskega sodišča. Čeprav nobene od strank disciplinskega postopka pri tem ne izključuje, pa - upoštevaje navedeno opredelitev tožnika po ZUS-1 - disciplinskemu tožilcu, kot stranki disciplinskega postopka, ki varuje javni interes, tudi ne daje izrecnega pooblastila za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru nestrinjanja z odločitvijo disciplinskega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča bi zato razlaga, po kateri bi bil disciplinski tožilec kljub temu aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu, nedovoljeno obšla izrecno določbo prvega odstavka 18. člena ZUS-1.
Sodni svet - dodelitev sodnika - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Gre za primere, ko tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega oziroma splošne interese. Tedaj tožnik ne potrebuje pravnega varstva sodišča, saj sam ne uveljavlja lastne prizadetosti, tako da upravni spor za njegovo varstvo ni potreben in zato nima ustrezne procesne legitimacije.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36, 36/5. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 146, 146/4, 237, 237/2-3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZSS člen 16, 16/3.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - pravica do izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - ni upravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP
Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno.
V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit.
Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe.
Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata).
ZSS člen 74, 74/1, 74/2, 76. ZUS-1 člen 7, 33, 36, 36/1-2, 65. ZUP člen 42, 42/1, 207, 207/2. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1.
prenehanje sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - odločba sodnega sveta - dopolnilna odločba
Tožba na dopolnitev odločbe Sodnega sveta ne izpolnjuje pogojev za meritorno obravnavo.
V upravnem sporu sodišče ni pristojno za dopolnitev ali dopolnjevanje odločbe Sodnega sveta.
Pomanjkljivosti, ki jo stori upravni organ, če ne odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka, ni mogoče odpraviti z odločitvijo sodišča v upravnem sporu.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 33, 36, 36/1. ZUS-1 člen 2. ZPKSMS člen 3, 6, 7.
upravni akt - dovoljenost upravnega spora - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - obrazložitev predloga - mnenje - zavrženje tožbe - kandidatura za sodnika mednarodnega sodišča
Sodni svet RS v postopku predlaganja in izvolitve kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča poda le mnenje in ne opravi izbire med kandidati, zato ne gre za vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Zakon o sodnem svetu (ZSSve ) (2017) člen 37, 37/3, 39, 39/1, 45, 45/4, 45/2.
sodnik - sodniška služba - suspenz - disciplinski postopek - ločenost postopkov - hujša disciplinska kršitev - javno zaupanje - osebna integriteta - začetek postopka - predlog za presojo ustavnosti
Pri disciplinskem postopku in postopku zaradi izreka suspenza iz četrtega odstavka 45. člena ZSSve gre za dva ločena postopka, ki imata različno pravno naravo in zato tudi različen tek, ki sta v pristojnosti različnih organov, pri čemer pa ima tožnik v obeh samostojno pravno sredstvo. Odločitev o suspenzu lahko izpodbija iz razloga, da očitki, ki so bili v izpodbijani odločbi o suspenzu predstavljeni, nimajo ustreznega značaja in teže, pri čemer pa se bo njihova utemeljenost presojala v ločenem disciplinskem postopku (z dokončno odločitvijo pristojnega organa). Izrek suspenza torej ne temelji na presoji utemeljenosti očitanih disciplinskih kršitev, temveč na presoji, ali so očitki (utemeljeni ali ne) takšnega značaja in teže, da narekujejo izrek suspenza zaradi zasledovanja cilja zaupanja javnosti v sodstvo in varstva njegovega ugleda.
Suspenz je sicer povezan z disciplinskim postopkom, saj brez uvedenega disciplinskega postopka njegov izrek po ZSSve ni mogoč. ZSSve uvedbo disciplinskega postopka in možnost začasne odstranitve iz sodniške službe veže na vložitev neposrednega predloga za izrek disciplinske sankcije. To pomeni, da je bil v konkretnem primeru disciplinski postopek zoper tožnika uveden z vložitvijo predloga za izrek disciplinske sankcije, četudi mu ta predlog (še) ni bil vročen. S tem so bili namreč izpolnjeni formalni pogoji za izrek suspenza.
ZSS člen 24, 24/3, 28. ZUS-1 člen 63, 63/1, 59, 59/1. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 5, 7, 7/1.
odločba sodnega sveta - ocena sodniške službe - hitrejše napredovanje - predlog stranke - razveljavitev - pogoji za hitrejše napredovanje - merila - mnenje - obrazloženost odločbe
Pri odločanju o hitrejšem napredovanju sodnika v plačnih razredih Sodni svet ni vezan na oceno sodniške službe personalnega sveta, še toliko manj pa na mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika. To pa ne pomeni, da ocene sodniške službe in mnenja Sodni svet pri svojem odločanju ne sme upoštevati. Poleg statističnih podatkov npr. o obsegu opravljenega dela, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, pravočasnosti pisne izdelave sodnih odločb itd. lahko delovne sposobnosti, predvsem pa strokovno znanje in s tem kakovost odločanja sodnika, ocenijo sodniki, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe ocenjevanega sodnika. Ti imajo vpogled v sodnikovo sposobnost strukturiranega dela in analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela, sposobnost pisnega izražanja itd. Poleg sodnikov instančnega sodišča lahko strokovnost sodnikovega dela oceni tudi personalni svet z vpogledom v največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal ocenjevani sodnik in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju.
ZUS-1 člen 11, 12, 12/1, 15. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 19, 21, 21/2, 22, 36, 36/1, 36/2. ZVDZ člen 109.
Sodni svet - varstvo volilne pravice - spor o pristojnosti - volilni spor - volitve sodnikov v Sodni svet - spor o pristojnosti med Upravnim in Vrhovnim sodiščem
Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče.
Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače.
Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče.
ZSS člen 29, 33, 33/1, 74. URS člen 156. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 34, 36. ZPP člen 70, 70/5, 71, 71/1. ZUS-1 člen 65, 65/1-2. ZUP člen 9,9/1.
Sodni svet - prenehanje sodniške funkcije - pravica do nepristranskega sodnika - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - zaslišanje kot dokazno sredstvo - rok za izdajo odločbe - načelo sorazmernosti - kriteriji za oceno sodniške službe - negativna ocena sodniške službe - polje proste presoje - obseg sodne presoje
Načela sorazmernosti izrečenih ukrepov ni mogoče uporabiti, kadar izvedeni postopek ocene sodniške službe pokaže na takšne in tolikšne pomanjkljivosti pri opravljanju sodniškega dela, zaradi katerih ocenjevani sodnik ne dosega niti minimalnih zahtevanih standardov strokovnosti.
Ocena o neustrezanju sodniški službi se sprejme le izjemoma, ob posebej utemeljenih razlogih. Predstavlja skrajni ukrep, ki se uporablja restriktivno, v primerih, ko je v postopku ocenjevanja sodnika sprejet neizogiben zaključek, da sodnik ni (več) sposoben opravljanja sodniške funkcije niti v skladu z objektivno presojenim minimalnim sprejemljivim standardom.
Sodni svet pri strokovni oceni sodniškega dela uživa določeno polje proste presoje, katere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije in so pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi kriteriji ter zato pretehtajo morebitno sodnikovo ustreznost po manj pomembnem kriteriju.
Presoja pravilnosti in zakonitosti akta toženke o potrditvi negativne ocene in posledični ugotovitvi prenehanja sodniške funkcije tako ne zajema presoje primernosti strokovne ocene, pač pa „zgolj“ presojo (v okviru tožbenih očitkov), ali je toženka pravilno uporabila kriterije iz 29. člena ZSS in je zato njeno oceno mogoče sprejeti kot razumno in zakonito.
ZASP člen 156, 156/1, 157a, 157b, 157c, 157d, 157d/6. ZUP člen 113. ZUS-1 člen 25, 27, 64.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - pravica do izjave - trajanje postopka - obseg sodne presoje
Izbira merila za določitev primerne tarife je prepuščena Svetu za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet), ki mu je torej podeljena diskrecija pri njegovi izbiri. V tem delu gre torej za pravila stroke, kar pomeni, da ima Svet, kot strokovni organ, odločilno vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, uporaba katerih od več možnih možnih meril je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov. Uporaba pa mora biti ustrezno obrazložena, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi storila. Dejstvo, da bi lahko Svet uporabil tudi drugo merilo (konkretno tarife v preostalih državah EU) ne more predstavljati kršitve materialnega prava.
ZPP-UPB2 člen 23/1. ZKUASP člen 56/1. ZASP-UPB2 člen 157.d.
kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - pravna sredstva - prehodne določbe zakona
Vrhovno sodišče za obravnavo tožbe zoper odločitev Sveta za avtorsko pravo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP.
Čeprav je bila predmetna tožba vložena zoper sklep, ki je bil izdan v ponovljenem postopku pred Svetom na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča U 14/2008 z dne 12. 5. 2010, to sodišče za njeno obravnavo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP.
ZASP člen 157a, 157a/7, 157c, 157c/6, 157d, 157d/4. ZUP člen 6, 14, 222. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 64/4. URS člen 14, 22, 23.
stroški postopka - dolžina postopka - udeležba članov Sveta - ponovna obravnava - zastaranje odmere
Vrhovno sodišče tako ponovno poudarja, da izpodbijani sklep tožena stranka nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ne pojasnjuje (natančno) razlogov za tako dolgo odločanje o tarifi in potrebnosti odmerjenih stroškov, poleg tega pa v predloženih upravnih spisih (še vedno) ni listin, ki bi izkazovale potrebnost vseh stroškov. Glede na to je Vrhovno sodišče zato ponovno ugotovilo, da v postopku z izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
stroški pred Svetom za avtorsko pravo - oprostitev stroškov - dopustnost tožbe zoper sklep
Tožba zoper sklep v zvezi s predlogom za oprostitev stroškov postopka pred Svetom za avtorsko pravo oziroma obročnim plačilom teh stroškov ni dopustna. Take tožbe ne predvideva ne ZASP, ki dopušča le tožbo zoper odločbo Sveta, ne ZUS-1, ki zoper sklepe dopušča tožbo le v taksativno naštetih primerih. Izpodbijani sklep pa ni sklep po 5. členu ZUS-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157/4.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - izvrševanje odločbe šele po pravnomočnosti
Tožeča stranka ni z zadostno stopnjo verjetnosti konkretno navedla prepričljivih okoliščin in dejstev, s katerimi bi utemeljila nastanek težko popravljive škode, in jih podprla z dovolj konkretnimi in obrazloženimi navedbami ter morebitnimi dokazi.
Izdaja začasne odredbe v obravnavani zadevi pa glede na določbe ZASP sploh ni potrebna. Prvi stavek drugega odstavka 156. člena ZASP določa, da se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov, ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet). Drugi stavek navedenega odstavka pa izrecno določa, da se do drugačne pravnomočne odločbe (in torej ne dokončne) Sveta šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
Za uspešno obrambo ne zadostuje zgolj možnost izjave o procesnem gradivu, pač pa mora prizadeta stranka vedeti, v kakšni smeri naj bi bilo procesno gradivo uporabljeno, da lahko postavi tudi lastne trditve in ponudi zanje dokaze. Temu služi zgoraj navedena določba 24. člena ZPOmK-1, ki terja opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka.
ZASP člen 157a, 157c, 157c/6. ZUP člen 222, 222/1.
stroški, nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestila
Rok za izdajo odločbe (prvi odstavek 222. člena ZUP) je sicer instrukcijski rok, ki pa skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, to načelo pa je del ustavnega načela pravne države, sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnosti, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Čeprav je ta rok instrukcijski, pa po presoji Vrhovnega sodišča od organa zahteva, da pojasni zamudo, še zlasti pa, da to pojasni pri odmeri stroškov postopka, ki so v takih primerih po ZASP odvisni od dolžine postopka, vendar ne od nepotrebne dolžine postopka.
Svet za avtorsko pravo - sestava - določitev tarife za uporabo avtorskih del - avtorski honorar in nadomestilo - primerna tarifa - gostinski lokal - tožba v upravnem sporu - zavrnitev tožbe
Svet lahko odloča le med strankami, ki so stranke postopka, začetega pred Svetom, in ne more širiti kroga udeležencev, ki naj v postopku sodelujejo. Predlagatelj (SAZAS) je v zahtevi izrecno zahteval določitev tarife oziroma avtorskega nadomestila za uporabo glasbe v gostinskih lokalih članov OZS in v tem okviru je Svet tudi odločal. Zato se je Svet v izpodbijani odločbi pravilno omejil le na razmerje med predlagateljem (SAZAS) in nasprotno stranko (OZS) in skladno s četrtim odstavkom 157.a člena ZASP tudi poslal predlagateljevo zahtevo nasprotni stranki ter jo pozvala, da se o njej izreče. Zato ugovori tožeče stranke, da bi morala biti v postopek pritegnjena tudi Gostinsko-turistična zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.
Glede na določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 primernost osnove in višine tarife ni stvar presoje v upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izpodbijane dokončne odločbe.