upravičenci do denacionalizacije - člen 3/1-29 ZDen - ustrezno nadomestno zemljišče
Upravni organ prve stopnje, kot tudi tožena stranka, sta pravilno ugotovila, da so bile v konkretnem primeru podržavljene nepremičnine v skupni izmeri 12.339 m2 ocenjene za 27.053 DEM v tolarski protivrednosti, nadomeščene z zemljiščem v skupni izmeri 34.344 m2, ocenjeno na 35.588 DEM v tolarski protivrednosti ter s tem tudi ugotovila ustreznost nadomestnih zemljišč.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - nadomestna nepremičnina - sporazum
Upravni organ prve stopnje v postopku ni ugotavljal vrednosti podržavljenega premoženja po določilu 1. odst. 44. čl. ZDen in morebitnih odškodnin, danih ob podržavljenju ali kasneje. Glede na to ni možna primerjava vrednosti podržavljenih in nadomestnih zemljišč oz. določitve njihovega ustreznega obsega.
upravičenci do denacionalizacije - člen 3/29 ZDen - nadomestno zemljišče
Ustreznost nadomestnih zemljišč v konkretnem primeru je podana, če so za 78% več vredna ta zemljišča, kot so bila vredna podržavljena zemljišča. Sicer je pravilno stališče, da je ustrezno tisto zemljišče, ki po vrednosti dosega 70% vrednosti podržavljenega zemljišča ob analogni uporabi 2. odstavka 90. člena ZDen.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
Upravni organ je v svoji odločbi navedel kot akt podržavljenja v predmetni zadevi tako odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku z dne 12.12.1947, kot Odlok Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.1948 in s tem kot zakonsko podlago Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji oz. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. V celotni obrazložitvi pa ni več besede o odločbi Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku in ni obrazloženo, zakaj tožena stranka te odločbe v celoti ali v določenem delu ne upošteva.
Četudi je za izračun nadomestila za drugo polletje 1994 bila uporabljena vrednost točke, določena s sklepom mestne skupščine za leto 1993, s tem niso bile prizadete pravice tožeče stranke, ki je po zakonu in odloku zavezana k trajnemu plačilu nadomestila.
Če vročitev v skladu s 87. členom ZUP ni bila mogoča, je bila vročitev pravilno opravljena po 95. členu ZUP, če jo je uradna oseba, potem ko pošiljke stranka na domu ni hotela sprejeti, pribila na vhodna vrata in o tem napravila uradno zabeležko.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik - načelo materialne resnice
Tožena stranka tega določila (7. čl. ZUP) ni upoštevala in sploh ni ugotavljala dejanskih okoliščin glede povečane vrednosti nepremičnine, za katero vrnitev je zavezanec tožeča stranka.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialni predpis 25. čl. ZDen, ki govori o vračanju nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala. V 2. odstavku tega člena je določeno, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali vrne pod pogojem, da za razliko vrednosti plača odškodnino.
Tožena stranka pa je navedla, da ne more upoštevati znatnih vlaganj zavezanca v nepremičnino v smislu 25. čl. ZDen, ker gre po določilu tega člena za bistveno povečanje vrednosti celotne nepremičnine in ne samo za poslovne prostore zavezanca.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik - načelo materialne resnice
Tožena stranka je ugotovila dejanske okoliščine v upravnem postopku, v nasprotju s spisom, saj se je tožeča stranka udeležila ustne obravnave 28.3.1995 in dne 21.4.1995 tudi podala izjavo, da gre v konkretnem primeru za nov, šele v letu 1972 zgrajen objekt na podržavljenem zemljišču.
upravičenje do denacionalizacije - cerkve in druge verske skupnosti - delovanje cerkvene ustanove na območju RS
Če cerkvena pravna oseba ne deluje več na območju Republike Slovenije, ne more priti do uporabe zakonske določbe člena ZDen, ki izrecno veže pravico do vrnitve premoženja cerkvenim pravnim osebam na delovanje na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen.
Upravičenec ima po samem zakonu možnost in pravico svojo odškodninsko obveznost zavezancu izpolniti pod pogoji, ki jih določa ZDen, tudi s plačilom z vrednostnimi papirji, zato ni nobene pravne osnove, da bi o taki možnosti in pravici odločal upravni organ z odločbo o denacionalizaciji.
ZTPVI člen 11,11/1, 12, 12/1, 12/3, 88, 88/1, 93, 93/1,97, 97/1, 97/3.ZUP člen 159, 242.
status mirnodobnega vojaškega invalida
Dejstvo, da je bila rana ali poškodba zadobljena v okoliščinah iz 1. odstavka 11. člena ZTPVI, je možno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi, v skladu s 159. členom ZUP, in ne samo s pismenimi dokaznimi sredstvi, kot je vodil postopek organ prve stopnje in kot je bilo določeno v 1. odstavku 93. člena ZTPVI, katerega uporaba je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
Pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če je vsaj verjetno izkazano pravno nasledstvo v razmerju do denacionalizacijskega upravičenca.
CZ (1976) člen 249, 249/2. Odlok o pogojih in načinu carinjenja blaga, za katero ni bila predložena dokumentacija in o primerih, v katerih ni treba vložiti deklaracije člen 6.
Če blago, ki se uvaža, v danem roku ni bilo prijavljeno namembni carinarnici, se šteje, da je bilo dano v prosti promet pred carinjenjem. Zato je carinarnica po uradni dolžnosti dolžna uvesti carinski postopek.
Carinske oprostitve oz. druge ugodnosti se lahko uveljavljajo le v rednem carinskem postopku z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in predložitvijo ustreznih listin.
carinska osnova - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Carinarnica lahko sama ugotovi carinsko osnovo, če glede na okoliščine uvoza meni, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza dogovorjeni ceni.
Pri ugotavljanju carinske osnove po 1. odst. 37. čl. CZ se upoštevajo vse dejanske okoliščine o stanju vozila, ki vplivajo na njegovo vrednost. Kot pomoč pri ugotavljanju carinske osnove na tej podlagi pa organ lahko uporabi tudi katalog o cenah osebnih avtomobilov države izvoznice.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - lovske organizacije - sredstva v upravljanju lovskih organizacij
Glede na normativno urejen status lovskih organizacij in opredelitev sredstev, s katerimi upravljajo kot družbenimi sredstvi, tudi zatrjevana vlaganja ne morejo spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.
ZUP - predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Odločba je postala dokončna 21.6.1994. Tožničin predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa je bil vložen 15.2.1996, torej po preteku enoletnega roka (3. odstavek 264. člena ZUP).
odškodnina - odškodnina v denarju - procesna sposobnost in zakonski zastopnik
Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.
Upravičencu, ki že ima v lasti in posesti z denacionalizacijskim zahtevkom zahtevano nepremičnino, ni možna vrnitev v naravi, vrnitev v obliki nadomestne nepremičnine kot odškodnine, niti druga vrsta odškodnine iz prvih odstavkov 42. člena ZDen, ker nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest. Prav zato mu gre le odškodnina, ki jo določa 6. odstavek 42. člena ZDen ob uporabi 1. odstavka 6. člena ZDen. Po splošnih odškodninskih predpisih je tako odškodnina v višini valorizirane kupnine v obveznicah.