URS člen 27.ZSS člen 15, 15/3, 16, 16/2, 28, 29, 33.
izvolitev v sodniško funkcijo - negativno mnenje personalnega sveta
Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na njeni negativni oceni, na podlagi negativnega mnenja personalnega sveta, ki temelji na štirih kazenskih postopkih zoper kandidata, za katere iz upravnih spisov ni razvidno, ali so že pravnomočno končani, kar tožena stranka ni ugotavljala, pomeni kršitev 27. člena Ustave RS. Mnenje personalnega sveta v tem primeru za toženo stranko ni obvezno.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost in utemeljenost
Pravočasne zahteve ene pravne osebe ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico druge pravne osebe do uveljavljanja denacionalizacije, saj gre za nasprotujoča zahtevka za denacionalizacijo istega premoženja. Zahtevka, ki je v korist pravne osebe, ne gre razlagati tudi v korist druge pravne osebe (tožeče stranke), ki sploh ne zatrjuje svojega pravnega nasledstva s pravno osebo, kateri je bilo predmetno premoženje podržavljeno.
Tožena stranka se ne more sklicevati na odlok o urbanističnem redu kot veljavno urbanistično zasnovo, če ni ugotovila, ali ta urbanistični red ni v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine.
obračun carine - sprememba podatkov v uvozni carinski deklaraciji
Embalaže kot del blaga in specifikacije sestavin blaga brez podatkov o izdajatelju in datuma ni mogoče šteti za listini v smislu 1. odst. 271. čl. CZ. S pregledom blaga, ko ni več pod carinskim nadzorom, ni mogoče več nedvoumno ugotoviti istovetnost blaga, zato carinarnica ni dolžna ugotavljati drugih okoliščin v zvezi s tem.
ZRacS člen 1, 4, 24, 24/4. ZUS člen 3, 3/1. Poslovnik Računskega sodišča RS člen 15, 15/2.
nedopustnost upravnega spora po Zakonu o računskem sodišču
Po določbah 4. odst. 24. čl. Zakona o računskem sodišču zoper dokončno poročilo ni dopusten upravni spor, zato tudi vmesni akti, kamor je šteti tudi izpodbijana sklepa, ne morejo uživati drugačnega in ne širšega pravnega varstva, kot ga predvideva citirani zakon za akte, ki so v postopku izdani, predno senat na drugi stopnji sprejme končno poročilo.
Sodnik lahko napreduje v plačilnem razredu (26. in 2. odstavek 50. člena ZSS) po treh letih od zadnjega napredovanja. Tožena stranka (Sodni svet RS) novoizvoljene sodnike po zaprisegi uvrsti v plačilni razred, upoštevaje tudi določbi 1. odstavka 105. člena in 3. odstavka 107. člena ZSS ter stališča, ki jih je tožena stranka sprejela v zvezi z razlago tega člena.
Sodnik izpolnjuje pogoj za napredovanje na višje sodniško mesto okrožnega sodnika potem, ko najprej dvakrat napreduje v plačilnem razredu na sodniškem mestu okrajnega sodnika.
Tožena stranka ni kršila pravil postopka, če podrednega zahtevka ni najprej poslala prvostopnemu organu kot pristojnemu organu za odločanje o odlogu izvršbe. Podredni pritožbeni zahtevek ne predstavlja zahteve za odlog izvršbe.
ZDRS člen 10, 10-8, 40, 40/1, 40/3.KZ člen 103, 103/1.URS člen 15, 15/3.ZUP člen 8, 149, 149/2. Uredba o merilih za ugotavljanje določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije člen 6.
pridobitev - državljana druge republike
Izbrisana obsodba iz kazenske evidence ne more biti podlaga za ugotovitev razlage iz 8. tč. 10. čl. ZDRS.
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
ZS člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 47, 47/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 124, 124/2-2.ZSS člen 26, 49, 49/2.
uvrstitev v plačilni razred
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
dovoljenje za stalno prebivanje - delovno dovoljenje oz. poslovni vizum
Veljavnost delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma je časovno omejena in je zato zaradi določb Zakona o zaposlovanju tujcev vsaka vnovična pridobitev delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma negotova, s tem pa je negotova tudi trajna materialna eksistenca iz naslova takšne zaposlitve.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka, ker je po določbi 1. odst. 242. čl. ZUP odločbo organa prve stopnje le odpravila in s tem stvari sama ni rešila.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZRPPN člen 49, 50, 51.ZSZ člen 53, 53/2.
zahteva za odškodnino
Upravni organ ni pristojen odločati o določitvi odškodnine po Zakonu o razlastitvi v družbeni lastnini. Upravni organ je le pristojen, da brez odlašanja, po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, ugotovi, ali je bil dosežen sporazum o določitvi odškodnine.
Določitev odškodnine po 73. členu ZDen, če ta ni bila sporazumno dogovorjena, torej ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.
Najemnik, ki skuša uveljaviti svojo pravico do nakupa stanovanja po Stanovanjskem zakonu, nima v postopku denacionalizacije pravnega interesa, temveč le materialni interes in zato ne more biti stranka v tem postopku.
ZDen člen 11, 74, 78.ZUP člen 68, 166, 170, 170/2, 219.
upravičenci do denacionalizacije
Napotek tožene stranke prvostopnemu organu, da mora v postopku denacionalizacije po 11. čl. ZDen sam izvesti postopek dedovanja, ni pravilen, saj mora le-ta ugotoviti le upravičence po tem členu.
Če je tožnik opravljal neposredne naloge, namenjene obrambi države, ki bi jih sicer morale opraviti organizirane enote iz 1. člena ZVVA91 in to po nalogu pristojnega organa, bi bilo mogoče šteti, da je do zatrjevane okvare zdravja prišlo v okoliščinah iz 1. člena zakona.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture
Ugotovitev ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen ne more temeljiti samo na ugotovljeni registrirani dejavnosti zavezanca, če niso hkrati ugotovljene še nadaljnje okoliščine iz navedene zakonske določbe.