dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek
Vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, se nanaša na uporabo oziroma razlago določb ZUP - obnova postopka po 1. točki 260. člena ZUP oziroma pogoji za dovoljenost po tej določbi, torej na upravni postopek. Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pravilnosti upravnega postopka ne presoja. Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Revidentka pa ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki bi se nanašala na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1).
Razlog za dovoljenost revizije ne more temeljiti na (zatrjevani) neenotni sodni praksi glede vprašanja, ki ni predmet revizijske presoje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 7, 7/2, 13, 13/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU - nezakonit vstop v državo članico EU - humanitarni razlogi - nezakonito prečkanje meje države članice eu
Prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, "da je treba šteti, da je državljan tretje države - čigar vstop so organi prve države članice, ki so bili soočeni s prihodom izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli prečkati to državo članico, da bi v drugi državi članici vložili prošnjo za mednarodno zaščito, tolerirali, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici - "nezakonito prečkal" mejo navedene prve države članice v smislu te določbe."
Pojem "nezakonit prehod meje" iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III zajema tudi položaj, v katerem država članica na svoje ozemlje sprejme državljane države, ki ni članica EU, s sklicevanjem na humanitarne razloge, če te osebe ne izpolnjujejo pogojev za vstop, ki načeloma veljajo za državljane teh držav.
Država članica na podlagi drugega stavka prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III ne more biti več odgovorna, če je na dan, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici, rok dvanajstih mesecev po nezakonitem prehodu te meje že iztekel.
stroški upravnega spora - uporaba odvetniške tarife
Če je tožbi o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta ugodeno, odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek upravnemu organu, se tožniku odmerijo stroški v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, in ne po odvetniški tarifi.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - izkazana javna korist - ustanovitev služnosti v javno korist - zelo hude posledice niso izkazane
Revizije ni mogoče dovoliti glede vprašanj, ki se bodisi nanašajo na ugotovitev dejstev v konkretnem upravnem postopku, ki niso predmet revizijske presoje, bodisi presegajo navedeni predmet odločanja (ki je v ugotovitvi izkazanosti javne koristi za začetek postopka ustanovitve služnosti) oziroma presegajo revizijsko presojo v upravnem sporu, saj na njih odločitev sodišča prve stopnje ne temelji.
Zgolj splošna navedba revidentov, da ima odločitev zanju hude posledice, ker gre za omejevanje lastninske pravice na protipraven način, za dovolitev revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Kakšne so zahteve za to, da se vložena revizija obravnava zaradi zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja oziroma na kakšen način mora biti odstop utemeljen, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Med drugim mora revident opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s primeri, o katerih je odločalo Vrhovno sodišče in s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in odstopanje utemeljiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/1, 17.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 - migrantski tok - organizacija prehoda meje s strani organov države članice zaradi tranzita v drugo državo članico - sistemske pomanjkljivosti - nezakonit prehod zunanje meje - predaja odgovorni državi članici - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU
Toleriranje prečkanja prve države članice državljanu tretje države, ne da bi ta oseba izpolnjevala pogoje, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici za vstop v to državo, ne pomeni zakonitega prečkanja meje te prve države članice. Niti okoliščina, da je do prečkanja meje prišlo v položaju, ki ga je zaznamoval prihod izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli pridobiti mednarodno zaščito, ne more vplivati na razlago ali uporabo prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
Dovolitev vstopa državljana tretje države v državo članico EU tudi s sklicevanjem na humanitarne razloge, ne more vplivati na presojo nezakonitosti prehoda meje kot elementa za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po merilu iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00003047
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - denarno nadomestilo - nastanitev na zasebnem naslovu - mednarodna zaščita
Revidentka standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, zgolj z navedbo, "da gre tu očitno za pomembno pravno vprašanje, kar je razvidno iz utemeljitve te revizije", ni zadostila, zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - velika premoženjska škoda - lekarniška dejavnost
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne predstavlja težko popravljive škode1, oziroma da težko popravljive škode ne predstavlja niti izguba pričakovanega dohodka2 ali izgubljena možnost opravljati gospodarsko javno službo v bodočnosti (nepridobljeni posel).
Z izdajo začasne odredbe poleg tega ni mogoče zahtevati prepovedi izvajanja samega upravnega postopka. Pravne posledice postopka namreč nastopijo praviloma šele s končno odločitvijo pristojnega organa, da pa bi že sam tek postopka lahko kakor koli vplival na njen položaj, pritožnica ni izkazala.
Iz določbe 181. člena ZEKom-1 izhaja, da izbiro med kandidati opravi svet agencije in da javni natečaj do te faze izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet, ne pa komisija, ki bi jo imenoval svet agencije. Tako je razviden zakonodajalčev namen, da postopek izbire direktorja AA približa postopku, ki po ZJU velja za imenovanje položajnih uradnikov - vendar s pomembno razliko, da je predvideno sodno varstvo zoper odločbo o imenovanju. Sodno varstvo kandidatom, ki v postopku izbire direktorja AA izpolnjujejo natečajne pogoje in so se uvrstili v izbirni postopek, je zagotovljeno šele po izdaji odločbe o imenovanju direktorja.
Ker revident ne uveljavlja nobenega izmed zakonsko določenih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.
izredna odpoved - alkotest - preizkus alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
Zahteve po prisotnosti dveh oseb ob izvedbi preizkusa ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da se preizkus izvede objektivno in pravilno in se tudi rezultati v zapisnik vnesejo pravilno, skratka da dvoma v to, kaj je pokazal alkotest, ni.
Ker sodišči rezultata preizkusa nista upoštevali oziroma dokazov, s katerimi ga je tožena stranka želela dokazati, ni izvedlo, sta toženi stranki odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - kraj opravljanja dela - stroški prevoza na delo in prehrane - prisotnost na delu
Samovoljno odrejanje in izbiranje kraja opravljanja dela ne utemeljuje izplačila stroškov, ki so vezani na prisotnost in opravljanje dela na pogodbeno točno določenem kraju.
ZVOP-1 člen 77. KZ-1 člen 139, 139/1, 139/4, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - načelo sorazmernosti
Izvedba testa integritete v povezavi z uporabo posnetka nadzorne kamere v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Video nadzor delovnih prostorov tožene stranke je bil uveden zakonito, v skladu s pogoji iz 67. člena ZVOP-1, zato tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni nezakonita.
Obstoj veljavnega pooblastila za postopek je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pooblastilo mora biti predloženo hkrati z vlogo ob prvem dejanju, ki ga pooblaščenec opravi za stranko. Z novelo ZPP-D3 je zakonodajalec poudaril odgovornost strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki je v tem, da pomanjkljivosti, ko odvetnik ne predloži pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni mogoče odpraviti. Zakonsko ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pooblastila veže takojšnje zavrženje pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, je obravnavalo tudi Ustavno sodišče RS, ki neustavnosti ni ugotovilo.
začasna nezmožnost za delo - postavitev novega izvedenca
Vpliv zdravstvenih težav na zdravje in funkcioniranje, ki jih je tožeča stranka izpostavila, sta pojasnila specialista ortopedije in psihiatrije. Odgovor o njihovem vplivu na opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista, pa je v domeni specialista medicine dela. Ta je odgovoril na vsa vprašanja tožeče stranke in jih tudi strokovno utemeljil, dodatno pa še pojasnil na ustnem zaslišanju. Dejansko stanje je bilo na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno. Zato glede na izvedene dokaze ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca ali zaslišanju vseh izvedencev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zloraba pravic - neopravičena odsotnost z dela
Zakon niti primeroma več ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Ta se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno.
Ravno v primeru, kot je konkretni, ko delavec zatrjuje, da ga je delodajalec nagnal z dela in da je nato čakal, da ga pozove nazaj na delo, delodajalec pa navaja, da je delavčev odhod z dela razumel kot njegovo odločitev, da pri njem noče več delati, je delavcu treba omogočiti, da na zagovoru pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasni razloge za svojo odsotnost z dela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Za kršitev konkurenčne prepovedi ne gre le takrat, ko delavec delodajalcu konkurira s končnim proizvodom ali storitvijo in pri tem v celoti opravi posel, ki bi ga sicer lahko opravil delodajalec, temveč tudi, ko delavec opravi le del te dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu.
pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rok
Kot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."
Drugi odstavek 390. člena ZPIZ-2 določa, kateri elementi so podlaga za priznanje in odmero pokojnine po ZPIZ-1. Med temi elementi ni valorizacijskih količnikov po ZPIZ-1, temveč je izrecno določeno, da se uporabljajo valorizacijski količniki, oblikovani po 35. členu ZPIZ-2.
Ker so za izračun uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2, je treba na tej podlagi izračunano pokojninsko osnovo preračunati s faktorjem 0,732. Ne gre za valorizacijski količnik, temveč faktor, ki zagotavlja primerljivost pokojnin ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova opredelitev delovnega mesta - zaposlovanje novih delavcev - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokazov - informativni dokaz
Utemeljenost poslovnega razloga je odvisna od presoje, ali je tožničino delo postalo nepotrebno na širšem območju Ljubljane z okolico, in ne le, ali je postalo njeno delo nepotrebno pri naročniku A. Skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 11. 2005 je namreč tožnica delo opravljala na širšem območju Ljubljane z okolico, zato je (ne)potrebnost dela v A. le ena izmed okoliščin za presojo obstoja poslovnega razloga.
Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu z navedbo, da je seznanjena s tem, da je toženka v obdobju pred odpovedjo in po izdani odpovedi zaposlovala nove delavce - čistilke na območju Ljubljane in okolice in predlagala ustrezne dokaze (poleg njenega zaslišanja). Ne drži očitek sodišč, da ni pojasnila, za katera dela in kdaj naj bi toženka na novo zaposlovala.
Revizijsko sodišče se ne strinja tudi z dodatno obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da predlagani dokazi predstavljajo informativne dokaze in da bi se šele z izvedbo teh dokazov razkrila dejstva, ki bi jih tožnica po tem zatrjevala, saj je tožnica že zatrjevala nezakonitost njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi in navedla razloge, te navedbe pa bi predlagani dokazi lahko le potrdili ali pa ne. Tudi sicer, torej tudi v primeru, če bi imeli opravka z informativnim dokazom, je treba opozoriti na teorijo in prakso, ki predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega in poizvedovalnega dokaza.