pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - dokazni standard - dokazi za utemeljen sum - naknadno pridobljeni dokazi
Za presojo zakonitosti ukrepa podaljšanja pripora po drugem odstavku 272. člena ZKP so pomembne tiste okoliščine in dejstva, ki so obstajala do trenutka vložitve obtožnice oziroma ob odločanju o tožilčevem predlogu za podaljšanje pripora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004278
ZKP člen 371, 371/1-11, 426, 426/1, 427.. KZ-1 člen 258.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - naklep - nevestno delo v službi - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - pooblastila inšpektorja - pravno relevantna vzročna zveza - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Izostala je ključna ocena, ali je glede na položaj in pooblastila, ki jih je imela obsojenka kot gradbena inšpektorica po 150. in 152. členu ZGO-1, zatrjevani nastanek hujše kršitve pravic oškodovanke sploh lahko v kakršnikoli pravno upoštevni vzročni zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem ali pa ta sega izven njenega vplivnega območja.
Odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je obsojenka naklepno (zahteva se vsaj eventualni naklep) zanemarjala svoje uradne dolžnosti v sodbi sodišča prve stopnje, kakor tudi pritožbenega sodišča, so neobrazložena.
Uredba Komisije (EU) št. 44/2011 z dne 20. januarja 2011 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 34, 34-1, 35. ZPP člen 399, 399/2-8.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - procesni javni red - izvirnik sodbe - meje preizkusa - ugovor zastaranja
Postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe (eksekvature) je v prvi fazi izključno formalen, obstoj vsebinskih razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 (v nadaljevanju Uredba Bruselj I) je pridržan za drugo fazo, ko sodišče odloča o morebitnem ugovoru nasprotnega udeleženca. Iz tako zasnovanega postopka jasno sledi, da sodišče preizkuša obstoj razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Bruselj I izključno v mejah ugovornih razlogov. Ti morajo biti zato določni, konkretni in jasni. Ta zahteva velja tembolj, ko gre za pritožbeni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00003166
OZ člen 353, 353/2, 360. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje - pretrganje zastaranja - nepremagljive ovire - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj pretrganja zastaranja po drugem odstavku 353. člena Obligacijskega zakonika in zadržanja zastaranja po 360. členu OZ.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00004476
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
revizija - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku - tožena stranka - splošno pooblastilo
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, zastopanja ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00004071
ZMZ-1 člen 17, 17/2, 71, 71/2.
mednarodna zaščita - mladoletnik - postavitev izvedenca - izvedba glavne obravnave - prosilčeva starost - polnoletnik - osebni razgovor
Prvostopenjsko sodišče je bilo s tem, ko je na podlagi vsebine tožnikovih izjav v postopku presodilo, da obstaja dvom v njegovo starost, dolžno ravnati v skladu drugim odstavkom 71. člena ZMZ-1 in izvesti glavno obravnavo.
Uporaba 17. člena ZMZ-1, upoštevaje jezikovno razlago, pride v poštev šele tedaj, ko obstaja dvom v starost mladoletnika brez spremstva. Ker pa je toženka ugotovila, da ni dvoma o tožnikovi polnoletnosti, ob takšnem ugotovljenem dejanskem stanju ni bila dolžna postaviti izvedenca za oceno tožnikove starosti. Toženka utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje samo postavilo izvedenca, če je ocenilo, da dvom obstaja. Vrhovno sodišče pa zgolj pripominja, da v skladu z upravnosodno prakso tudi v takem primeru postavitev izvedenca ni obligatorna, saj gre zgolj za možnost in ne obvezen način ugotavljanja mladoletnikove starosti.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neprofitno stanovanje - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
V okviru citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavila.
Revidentka s svojimi neizkazanimi navedbami (da se družina preživlja zgolj z denarno socialno pomočjo in otroškimi dodatki, takšno materialno stanje pa ji ne omogoča najema cenovno ugodnega stanovanja) izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala (glej tudi sklepa VSRS X Ips 350/2012 in X Ips 77/2014).
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1-1.. URS člen 21, 22, 33, 35, 157, 157/2.. ZP-1 člen 57, 57/3, 59, 59/1, 60, 60/2.
tožba zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - redno sodno varstvo
Ustavne pravice iz 21., 22., in 35. člena Ustave RS so osebnostne pravice, katerih varstvo ureja 134. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Pritožnika imata tako za zatrjevano kršitev njunih osebnostnih pravic (iz 21., 22. in 35. člena Ustave RS) zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku pred rednim sodiščem, zato ni izpolnjena ena izmed bistvenih procesnih predpostavk za vodenje subsidiarnega upravnega spora, to je, da zoper akt ali dejanje, s kateri se posega v ustavne pravice, ni zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo pred rednim ali specializiranim sodiščem.
denacionalizacija - obnova postopka - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse ni izkazan
Revidenta nista natančno in konkretno, upoštevaje vsebino konkretne zadeve (dovoljenost obnove postopka), opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi z izpodbijano sodbo prišlo do odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00004150
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/1. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4.
mednarodna zaščita - umik prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi vplivala na njen pravni položaj, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Pri tem Vrhovno sodišče pripominja, da umika ni mogoče preklicati. Tožena stranka, katere interes je v tem, da zakonito izvršuje svoje pristojnosti, torej zakonito odločanje, pa na vsebinsko stališče sodišča prve stopnje glede materialnega prava tudi ne bo vezana, s tem pa tudi ni več podan njen pravni interes za odločanje o njeni pritožbi.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka ni navedla. V reviziji niti ni konkretizirala, zakaj bi plačilo 500,00 EUR zanjo predstavljalo zelo hudo posledico glede na njeno dohodkovno in premoženjsko stanje ter druge osebne okoliščine. Sama celo navaja, da bi bile posledice plačila le morda (in ne zagotovo) nepopravljive.
Odločba upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Z začasno odredbo tudi ni mogoče začasno zadržati nastopa (kogentno določenih) pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek.
Suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu lahko določa samo poseben zakon, pri čemer pa ZUreP-1 (ali kakšen drug zakon) ne določa, da vložitev tožbe zoper dokončno odločbo o uvedbi postopka razlastitve predstavlja oviro za izdajo odločbe o razlastitvi.
Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa. Res sicer ne more imeti položaja tožnika oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, vendar pa tako nasprotno razlogovanje ni utemeljeno. Tako mora sodišče tožbo vselej zavreči, če ugotovi, da izpodbijani akt ne posega v pravni položaj tožnika, prav tako pa tudi v primeru, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 13/2, 18.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - elementi delovnega razmerja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - splošno vprašanje
Iz branja določb 4. člena v povezavi s 5., 13. in 18. členom ZDR-1) jasno izhaja, da če so v konkretnem pravnem razmerju elementi delovnega razmerja dejansko podani, ne glede na morebitno drugačno poimenovanje sklenjene pogodbe ali drugačno ureditev medsebojnih pravic, kot to določajo delovnopravne norme, in ne glede na to, da gre za sodelovanje dveh gospodarskih subjektov (v konkretnem primeru d. o. o. in s. p.), dela v tem pravnem razmerju ni dopustno opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Vprašanje je zastavljeno na splošni ravni in zahteva le splošen odgovor, ki izhaja iz jasne določbe drugega odstavka 13. člena ZDR-1. Ta določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (elementi delovnega razmerja torej morajo obstajati in se zgolj ne domnevajo).
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revident ni navedel, niti ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
dovoljena revizija - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji Vrhovnega sodišča ima Zavod na podlagi 140. člena ZUTD pravico zahtevati vrnitev izplačanih nadomestil za primer brezposelnosti le od tistega delodajalca, ki je neposredno povzročil nastanek brezposelnosti, ki je bila podlaga za pridobitev pravice do nadomestila.
V obravnavanem primeru odločbe o priznanju pravice, ki so bile odpravljene, niso bile izdane kot posledica nastanka brezposelnosti zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč izključno zaradi nastanka brezposelnosti kot posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu iz drugega razloga in za obdobje po 15. 3. 2010 (pogodba o zaposlitvi, sklenjena z revidentom, pa je bila zavarovancu odpovedana že 25. 8. 2009). Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se tako v obravnavanem primeru ni nanašalo na obdobje brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč šele obdobju brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
ZUS-1 člen 21, 62, 77. ZIS člen 107a, 3a. ZPP člen 132, 339, 339/2-8.
pritožba - omejitev dostopa do spletnih strani - vročanje - elektronsko vročanje - pravica do izjave - igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
. Postopek omejitve dostopa do spletnih strani je določen v 107.a členu ZIS, ta ne določa, da mora sodišče prve stopnje predlog omejitve dostopa nadzornega organa vročiti ponudniku storitev informacijske družbe in s tem omogočiti, da se o predlogu izjavi. V obravnavanih postopkih se glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZIS, smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta v svojem 62. členu določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči brez predhodne izjave strank le v primeru, če to zakon izrecno določa. Določba pomeni garancijo za upoštevanje pravice do izjave, ki je kot splošno pravilo določena v 21. členu ZUS-1. Ker zakonska določba, ki bi omejevala pravico do izjave v postopkih omejitve dostopa do spletnih strani ne obstoji, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je pritožnici predlog nadzornega organa vročilo in ji dalo možnost, da nanj odgovori v postavljenem roku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. EZ-1 člen 372, 372/1, 372/10. - člen 2, 2-18, 9, 9/2, 16, 18.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - jasna zakonska določba - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve
Prvo vprašanje je splošno in ne zadosti kriterijem ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja (konkretizirano pravno vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, od katerega bi bila odvisna odločitev v konkretni zadevi). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Odgovor na drugo vprašanje (podpora upravičencu ali napravi) izhaja iz jasne določbe EZ-14, veljavnega v času odločanja upravnega organa (in sodišča prve stopnje). Upravičenec do podpore je proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v napravi, ta pa mora izpolnjevati določene pogoje (da deluje na obnovljivi vir energije, da ima veljavno deklaracijo).
Predmet presoje v obravnavani zadevi ni odločba, s katero je upravni organ (zaradi spremembe lastništva proizvodne naprave) razveljavil odločbo o dodelitvi podpore, izdano prejšnjemu lastniku te naprave, zato odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora na tretje vprašanje (razveljavitev ali sprememba odločbe pri prodaji naprave).
. Četrto vprašanje je splošno, saj iz njega ni razvidno, s katero določbo EZ-1 in Ustave RS naj bi bili v nasprotju določbi osemnajste alineje 2. člena ter drugega odstavka 9. člena Uredbe glede določitve starosti proizvodne naprave, ko se le-ta ocenjuje za prvega investitorja ter nato (v primeru prodaje) za njegovega pravnega naslednika, če tudi ta zaprosi za podporo.
Prav tako je jasen odgovor na peto vprašanje (razlika med prejemnikom podpore in upravičenostjo do podpore). Upravičenec do podpore je tisti, čigar vlogi za dodelitev podpore je pristojni upravni organ ugodil in mu izdal odločbo o dodelitvi podpore (18. člen v zvezi s 16. členom Uredbe), prejemnik podpore pa je tisti, ki prejema podporo po pogodbi o zagotavljanju podpore, sklenjeni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore.
Odgovor na šesto vprašanje izhaja iz jasne določbe desetega odstavka 372. člena EZ-1. Pristojni organ mora torej v vsakem primeru ob odločanju o upravičenosti do podpore ugotavljati starost proizvodne naprave, saj je nanjo vezano časovno trajanje zagotavljanja podpore proizvajalcu.
Revident svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.