Sodišče druge stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi stavek tretjega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki določa, da če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla zavezan upravičencu zagotavljati oskrbo na domu, se njegov prispevek določi v višini sredstev obveznosti, kot je zavezan z izvršljivim pravnim naslovom ali pravnim poslom. Če na ta način določen prispevek zavezanca ne dosega zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost.
Sodišče druge stopnje je toženki utemeljeno naložilo, da z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera in krajevnih razmer ter cen ugotovi, koliko bi znašal prispevek M. P. za popolno oskrbo upravičenke na domu, kot je določeno v izročilni pogodbi. Torej posebej za ogrevano stanovanje, elektriko in vodo, hrano in pijačo in vso ustrezno preskrbo in pomoč v primeru onemoglosti. Če na ta način določen prispevek M. P. ne bo dosegel zneska oprostitve upravičenke, bo nadalje ugotavljala, ali in v kakšni višini so k plačilu stroškov dolžni prispevati tudi drugi zavezanci v skladu z njihovo plačilno sposobnostjo.
V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Ekonomski razlog se lahko ugotavlja tudi po posameznih segmentih poslovanja (v konkretnem primeru na nivoju priloge, čeprav se ta ne prodaja samostojno) pri tem pa je bistveno, da se je uspešnost poslovanja za vse priloge ugotavljala na enak način in na podlagi primerljivih podatkov.
dodatek za stalnost - pooblaščena oseba - davčna uprava - carinska služba
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena Zakona o finančni službi (ZFU) zaključilo, da je tožnik do dodatka za stalnost upravičen le za obdobje, ko je opravljal delo pooblaščene uradne osebe v smislu določb Zakona o carinski službi oziroma uradne osebe v smislu določb ZFU.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - tehten razlog - dvom o nepristranskosti in zakonitosti dela sodišča
Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.
lastnost zavarovanca - dvojni status - prehodne določbe zakona
Namen 406. člena ZPIZ-2 je v tem, da se osebam, ki so imele ob uveljavitvi ZPIZ-2 zaradi t.i. izvzema iz zavarovanja sočasno dvojni status, status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe, zagotovi prehodno obdobje za uskladitev zatečenega stanja z novo ureditvijo, ko se morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, odločiti ali bodo še naprej opravljali dejavnost ali se bodo upokojili.
Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1, to je do 31. 12. 2012, ni bila uživalka pokojnine. Bila je v delovnem razmerju in je imela registrirano samostojno dejavnost. Glede na primarnost ureditve zavarovanja na podlagi delovnega razmerja zanjo ni bilo obvezno zavarovanje na podlagi samostojne dejavnosti. Obveznost ureditve zavarovanja na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti je zanjo nastala po prenehanju delovnega razmerja. Zato ne gre za situacijo, ko bi v času, ko je bil dvojni status dovoljen po ZPIZ-1, tak dvojni status imela.
ZDR-1 člen 84, 84/1. - člen 28. - člen 18. ZKolP člen 10, 11, 15, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - veljavnost kolektivne pogodbe
Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za stranke in njihove člane nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Tudi za podpisnike, ki so izstopili iz združenja delodajalcev, nima takih posledic. Njih kolektivna pogodba kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP obvezuje še naprej, in sicer najdalj eno leto, pri čemer te obveze ni mogoče omejiti le na pravice, ki jih morajo zagotavljati delavcem. Kolektivna pogodba obvezuje v celoti glede vseh pravic in obveznosti. Obveze tudi ni mogoče omejiti s trajanjem siceršnje veljavnosti kolektivne pogodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - krajši delovni čas - zaposlitev drugega delavca - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka je ob ves čas enakem obsegu dela in enakih normativih sprva zaposlila dodatno delavko za isto delo kot ga je opravljala tožeča stranka, nato pa tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi z očitkom, da ne dosega normativa. Takšen razlog ne predstavlja resnega in utemeljenega odpovednega razloga v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
Sodišči sta dovolj jasno pojasnili svojo dokazno oceno in se pri tem nista izognili niti delu izpovedi izvedenca, ki bi lahko bila v korist tožnika. Zaradi tega očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen in se dejansko in prvenstveno kaže kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundardnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnega delavca - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
OZ člen 26, 26/1. ZPP člen 2, 3. ZPSPP člen 26, 26/1, 29, 29/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - najem poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sporazumna odpoved - kogentnost zakonske določbe - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Drugačen je položaj v primeru, ko je pogodbo odpovedal najemnik. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče takšno najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo nalog. To pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna. To pa je tudi odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe s strani najemnika.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 73, 73/2, 73a, 73a/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
V obravnavanem primeru je davčni organ v Ljubljani z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2010 postopal v skladu z določbo prvega odstavka 73a. člena ZDDV-1, ki določa da lahko davčni organ v primeru dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, pred izvršitvijo vračila DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti. Glede na to je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da davčnemu organu v Ljubljani zaradi izdaje sklepa z dne 13. 5. 2010 ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je ravnal v skladu z zakonskim pooblastilom.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 62, 62-2, 65, 65/4, 65/5, 155, 155/2.. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - kršitev pravice do obrambe - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov - seznanitev s procesnim gradivom
Storilec z (novim) obremenilnim dokaznim gradivom, ki ga je sodišče pridobilo samo in na katerega je nato v bistvenem oprlo svojo sodbo, ni bil seznanjen. S tem mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v dokaznem postopku in onemogočeno uresničevanje ustavne pravice iz 22. člena Ustave v zvezi s petim odstavkom 65. člena ZP-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00005978
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 234, 234/1, 237, 237/1, 371, 371/1-8.. KZ-1 člen 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - zaslišanje obremenilne priče - odločilna dejstva in okoliščine
Obsojenec se očitka, da je oškodovance preslepil, ne more razbremeniti z opozarjanjem na dejstvo, da so mu oškodovanci denar izročili z namenom posredovanja pri državnih organih. S sklicevanjem na morebitno nepravno ravnanje drugih ne more upravičiti lastnega nezakonitega ravnanja. Nameni oškodovancev, ki so jih imeli ob izročitvi denarja, ne vplivajo na dejstvo, da so bili s strani obsojenca preslepljeni, s preslepitvijo pa je obsojenec na njihov račun prišel do premoženjske koristi.
Privilegij zoper samoobtožbo državi preprečuje prisiliti posameznika, da postane vir dokazov zoper samega sebe. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo je ohraniti obdolženčevo procesno subjektiviteto in s tem pošten postopek. Privilegij zoper samoobtožbo pa obdolženca ne more varovati pred obremenilnimi izjavami tretjih oseb, čeprav je izjavitelj vsaj posredno obremenil še samega sebe. Za drugačno razlago v besedilu četrte alineje 29. člena Ustave ni podlage, saj bi to preseglo namen ustavno-procesne garancije, ki posamezniku omogoča, da ne postane vir obremenilnih dokazov zoper sebe.
ZST-1 člen 3, 34. ZPP člen 105a, 339, 339/1, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 5. SPZ člen 7, 8, 107.
lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo - res iudicata - plačilo sodne takse - taksni zavezanec - plačilo sodne takse po tretji osebi
Ni ovire, da tretji ne bi mogel plačati sodne takse za taksnega zavezanca in da se s tem dejanjem tretjega šteje, da je taksni zavezanec določeno dolgovano takso plačal.
Vrhovno sodišče je že večkrat priznalo sodno varstvo dejanskim etažnim lastnikom predvsem v primerih, ko gre za razmerja, ki so nastala v preteklosti ob upoštevanju ureditve v času njihovega nastanka, tranzicije v nov sistem in siceršnje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih z dejanskim.
etažna lastnina - poslovni prostor - navidezna solastnina - prodaja nepremičnine - prodaja idealnega deleža - razpolagalna sposobnost
Napačno je izhodišče tožene stranke, da v primeru dejanske etažne lastnine odsvojitelj te ne more prenesti z razpolagalnim pravnim poslom na pridobitelja tako, da nanj prenese vpisan solastninski delež na nepremičnini. Ob ugotovitvi, da je bila tožena stranka lastnica le še stanovanja v četrti etaži, v zemljiški knjigi pa je bila vpisana kot lastnica 4344/10000 in da je bila pogodba veljavno sklenjena (pravnomočna odločitev v zadevi P 131/2014), je pravilna odločitev, da je bila tožena stranka glede prenosa navedenega solastninskega deleža tudi razpolagalno sposobna. Tako je sodišče pravilno odločilo, da mora tožena stranka sklenjeno pogodbo izpolniti z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine.
mediji - pravica do popravka - varstvo osebnostnih pravic - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - arhivsko gradivo
Če naj bo odločilen, prevladujoč in pri razlagi v vseh pogledih dominanten interes prizadetega posameznika varovati svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost ali dostojanstvo), kar jasno izhaja že iz samega besedila tretjega odstavka 26. člena ZMed ("vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali ineres"), potem njegova pravica do popravka ne more biti odvisna od tega, ali je objavljena medijska vsebina arhivske narave in ali je bilo to (arhivska narava) prejemnikom znano.
Za razlago tretjega odstavka 26. člena ZMed zato ni pomembno, kdaj je sporna medijska vsebina nastala, ampak je odločilno, kdaj je bila objavljena ter ali je s tako (katerokoli že) objavo, lahko prizadet posamezničin interes.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je bil oddan 10. 7. 2017 na pošto s priporočeno pošiljko, Vrhovno sodišče pa ga je prejelo 12. 7. 2017. Glede na rok iz prvega odstavka 367.b člena ZPP je bil torej vložen prepozno, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.