nesreča pri delu - vzročna zveza - nevarna stvar - viličar
V obravnavani zadevi se viličar ni premikal (prevažal), vilice pa so se pri nakladanju premikale kvečjemu malenkostno, kar ne zadostuje domnevi povečane nevarnosti, saj ni šlo za večje ali sunkovite premike, ki bi bili neobvladljivi, oziroma ni šlo za delovanje, iz katerega bi izvirala poškodba.
Iz poročila o prisotnosti na delavnici je razvidno, da se je tožnik delavnice od osemindvajsetih udeležil le dva dni. O prenehanju obiskovanja delavnice se s pristojnim zavodom ni dogovoril oziroma ga ni obvestil, da za to obstajajo objektivni razlogi. Ker tožnik svojih obveznosti o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja ni izpolnjeval, je toženec pravilno uporabil materialno pravo, saj je podan zakoniti razlog za odklonitev pravice.
nedovoljena pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - opravljen pravniški državni izpit
Ker pritožniki tudi po pozivu Vrhovnega sodišča niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2, 270, 270/1, 391. OZ člen 14, 86, 86/1, 90, 90/2, 92, 93. ZPP člen 181, 181/3, 367c, 367c/4, 374, 374/2. ZGD člen 250, 362, 362/1.
sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - dopuščena revizija - sklep o dopustitvi revizije - dovoljenost pritožbe
V primeru, če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, pride lahko v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti.
Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da ničnost načeloma res učinkuje ex tunc. Vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že sprejelo stališče, da je odpoklic člana uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. To pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana uprave, lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, prav tako tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe v njenem imenu.
V primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, je ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
Sodišče druge stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi stavek tretjega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki določa, da če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla zavezan upravičencu zagotavljati oskrbo na domu, se njegov prispevek določi v višini sredstev obveznosti, kot je zavezan z izvršljivim pravnim naslovom ali pravnim poslom. Če na ta način določen prispevek zavezanca ne dosega zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost.
Sodišče druge stopnje je toženki utemeljeno naložilo, da z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera in krajevnih razmer ter cen ugotovi, koliko bi znašal prispevek M. P. za popolno oskrbo upravičenke na domu, kot je določeno v izročilni pogodbi. Torej posebej za ogrevano stanovanje, elektriko in vodo, hrano in pijačo in vso ustrezno preskrbo in pomoč v primeru onemoglosti. Če na ta način določen prispevek M. P. ne bo dosegel zneska oprostitve upravičenke, bo nadalje ugotavljala, ali in v kakšni višini so k plačilu stroškov dolžni prispevati tudi drugi zavezanci v skladu z njihovo plačilno sposobnostjo.
V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Ekonomski razlog se lahko ugotavlja tudi po posameznih segmentih poslovanja (v konkretnem primeru na nivoju priloge, čeprav se ta ne prodaja samostojno) pri tem pa je bistveno, da se je uspešnost poslovanja za vse priloge ugotavljala na enak način in na podlagi primerljivih podatkov.
dodatek za stalnost - pooblaščena oseba - davčna uprava - carinska služba
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena Zakona o finančni službi (ZFU) zaključilo, da je tožnik do dodatka za stalnost upravičen le za obdobje, ko je opravljal delo pooblaščene uradne osebe v smislu določb Zakona o carinski službi oziroma uradne osebe v smislu določb ZFU.
stalno prebivališče - začasno prebivališče - subvencija tržne najemnine
Prvi odstavek 121a. člena SZ-1, kot je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da (ne glede na deveti odstavek 121. člena SZ-1) pripada subvencija k plačilu najemnine prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča. Prvi odstavek 121b. člena SZ-1 je nadalje določal, da navedena subvencija pripada upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja določenega s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Zakon kot pogoja za pridobitev pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine ni določal, da se mora najeta nepremičnina nahajati v občini stalnega prebivališča prosilca.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 265, 265/1, 266, 266/1, 281, 281/1, 281/5. OZ člen 14, 86, 86/1, 93, 94. ZPP člen 2.
dopuščena revizija - odpoklic člana uprave - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - uveljavljanje izpodbojnosti - sklepčnost tožbe - analogna uporaba določb oz
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi.
Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.
OZ člen 289, 631. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 46, 227, 282.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca - učinki predhodne odredbe na dospelost terjatve - dopuščena revizija
Glede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.
Zakon ne daje podlage za razlikovanje položaja podizvajalca v primeru, ko neposredni zahtevek uveljavlja (zgolj) s tožbo, od primera, ko je zahtevek najprej uveljavljal izvensodno. Zmotno je zato revidentovo stališče, da bi moralo sodišče v primeru, ko se je podizvajalec v tožbi skliceval na izvensodno uveljavljani zahtevek, utemeljenost zahtevka presojati glede na obstoj predpostavk iz 631. člena OZ v trenutku, ko je tožeča stranka pri toženi neposredni zahtevek uveljavljala.
V kolikor je predhodna odredba kasneje opravičena, ima rubež terjatve obligacijskopravni učinek prehoda terjatve iz premoženja upnika iz obligacijskopravnega razmerja na upnika iz procesnega razmerja zavarovanja terjatve. Izdaja predhodne odredbe zato ne učinkuje na položaj dolžnikovega dolžnika tako, da bi spreminjala zapadlost njegove obveznosti do dolžnika.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med razlogi o vsebini dokazov in samimi dokazi - izpodbijanje dokazne ocene sodišča
Nosilni del določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPPje prvi del, po katerem gre za absolutno bistveno kršitev tedaj, če so pomanjkljivosti sodbe take, da je ni mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali ima upoštevne pomanjkljivosti ali ne). Če ima sodba sicer pomanjkljive razloge, ki pa vendarle omogočajo njen preizkus, ne gre za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Revidentka takega nasprotja ne uspe prikazati. Dejansko se ne strinja zgolj z dokazno presojo sodišča, napravljeno na podlagi listinske dokumentacije.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prerekanje ločitvene pravice - tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - dajatvena tožba
Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.
pravica do pokojnine - zavrženje revizije - prepozna revizija
Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje o reviziji, je po 373. členu ZPP za vložitev revizije pristojno sodišče prve stopnje. Dan, ko je revizija prišla na sodišče, pristojno za vložitev revizije, se šteje kot dan vložitve revizije. Ker je revizija izročena pristojnemu sodišču po izteku 30-dnevnega roka, je prepozna.
Revizija tožnika bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če je nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti tožnika ali v primeru očitne pomote. Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču, ki je nanj tudi naslovljena, ni mogoče pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Takšne napake tudi ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, kar izhaja iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Zakonsko določena izjema od izključitve kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja (tretji odstavek 953. člena OZ), velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila. Ni pravilno revizijsko stališče, da je ta zakonska določba uporabljiva le v primeru neposrednega zahtevka oškodovanca, ne pa tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico. Zavarovanje poklicne odgovornosti namreč primarno varuje zavarovančeve premoženjske interese.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007499
ZKP člen 19, 19/1, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami - brez razlogov o odločilnih dejstvih - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kazenska odgovornost napeljevalca - obseg odgovornosti - kaznivost napeljevanja - kvalitativni in kvantitativni eksces - naklep
Sodišče je na eni strani zaključilo, da je v začasni situaciji in prilogi naveden material na skladišču. Zagovornik v zvezi z navedenim zaključkom utemeljeno opozarja na kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP; zaključek sodišč (točke 56, 58 in 124 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje ter točka 50 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje) glede dejstva, da naj bi bil material v začasni situaciji oziroma prilogi naveden zgolj v drobnem tisku, je v precejšnjem nasprotju s samima tema listinama, saj je material v obeh listinah naveden v pisavi, ki se od siceršnje pisave, uporabljene v listinah, ne razlikuje. Sodišče je zaključilo, da material na skladišču skladno z javnim razpisom in pogodbo o sofinanciranju ne predstavlja podlage za izplačilo sredstev (pri čemer dejstvo, ali je bil material dejansko nabavljen in se je nahajal na skladišču, ni relevantno). Na drugi strani je sodišče obrazložilo, da je do preslepitve ministrstva prišlo na podlagi listin z lažno vsebino, pri čemer je zaključek o listinah z lažno vsebino posplošen in v nasprotju z zaključkom, da je v listinah naveden material. Sodišče je obstoj preslepitve utemeljilo na podlagi zaključka, da so bili ministrstvu predloženi lažni podatki, kar pa se, kot že navedeno, razlikuje od v izreku sodbe obsojencu očitanega zatrjevanja, da se v gradbene situacije in zahtevek za sofinanciranje investicije lahko vključi "material na skladišču". Nasprotje med navedenimi razlogi, ki so odločilni za izkazanost preslepitve, je precejšnje, saj na podlagi tako nasprotujočih si razlogov sodišča ni mogoče zaključiti, ali je v obravnavanem primeru prišlo do preslepitve ministrstva, s tem pa tudi, ali je podano obravnavano kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi je tako podano precejšnje nasprotje med odločilnimi dejstvi, s čemer je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Obrazložitev sodišča se nanaša na dejanje, ki se v izreku sodbe očita D. M. in A. E. kot njenemu pomočniku, pri čemer se sodišče z očitki izreka sodbe, ki se nanašajo na obsojenca v zvezi z izvedbo gradbenih del (torej katera dela so oziroma bi lahko bila opravljena do sredine decembra 2009) in z vprašanjem morebitnega (kvantitavnega) ekscesa D. M. ni ukvarjalo. Kot že navedeno, so v obravnavani zadevi dejstva v zvezi z izvedbo del do sredine decembra 2009 odločilna za presojo (konkretnih) zakonskih znakov obsojencu očitanega napeljevanja. Ker izpodbijana sodba sodišča prve stopnje o delih, ki so oziroma bi lahko bila izvedena do sredine decembra 2009 nima razlogov, je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Zagovornik po presoji Vrhovnega sodišča prav tako utemeljeno opozarja na nejasne razloge sodišč v zvezi z napeljevalčevim naklepom, ki se mora nanašati na napeljevanje in na kaznivo dejanje, h kateremu napeljevalec napeljuje (kršitev 2. točke prvega odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP).
V konkretnem primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, ki so zlahka preverljivi, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007188
OZ člen 190, 190/3, 990. ZPP člen 7, 205, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2-14.
plačilo - družbena pogodba (societas) - skupni namen družbenikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - razpravno načelo - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - izjema od pravila
Ugotovitve o širšem skupnem projektu med tožnikom, prvo toženko in A. A., katerega sestavni del je bila tudi pridobitev kredita s strani tožnika, ki je bil potreben za ustanovitev vmesne družbe in zagon igralniške dejavnosti v kazinu, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe (990. člen OZ), to sta skupni namen družbenikov in prizadevaje družbenikov za skupni namen.
Zoper pravnomočno sodbo o tožbenem zahtevku, za katerega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena.