OZ člen 110. ZGD-1 člen 263, 264. ZPSPP člen 28, 28/1-1, 32, 32/1.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - enostranski odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih določil - krivdni razlogi - izročitev menice - jamstvo - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - izpraznitev poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - delniška družba (d. d.) - organi vodenja in nadzora - skrbnost dobrega gospodarstvenika - ravnanje v škodo družbe - neupravičena pridobitev - pavšalni ugovori - nedovoljene revizijske novote
Dejstvo, da najemnik tudi po opozorilu najemodajalca le temu ni izročil ustreznega zavarovanja (menic), zaradi česar je bila oddaja poslovnih prostorov v podnajem v nasprotju s pogodbenimi določili, predstavlja takšno kršitev pogodbenih določil, ki v skladu najemnimi pogodbi in 28. členom ZPSPP omogoča odstop od najemnih pogodb.
OZ člen 100, 459, 459-2. ZFPPIPP člen 340, 343, 343/2, 343/3.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - predmet pogodbe - prodaja poslovne celote - kamnolom - mineralne surovine - javno dobro - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma - koncesija - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - izključitev odgovornosti - vmesna sodba
Lastnosti kamnoloma, ki omogočajo takšen ali drugačen obseg izkoriščanja (obseg raščenih mineralnih snovi pod površjem), sodijo med lastnosti stvari (kamnoloma). Če kamnolom nima ustrezne vsebnosti mineralnih surovin za izkoriščanje v pričakovanem obsegu, za katerega ga kupec kupuje, to pa je bilo prodajalcu znano ali bi mu bilo moralo biti znano, gre za stvarno napako iz 2. točke 459. člena OZ.
Pri prodaji poslovne celote se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato ni mogoče po prodaji uveljavljati, da posamezen del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti.
Glede jamčevanja za stvarne in količinske napake v ZFPPIPP ni posebnih določb, ki bi zadevale prav prodajo poslovne celote in zato velja tudi za tako prodajo določba 340. člena, po kateri je odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake izključena.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - dokazovanje - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva - priznanje dejstev - zakonska domneva - dopuščena revizija
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Domneva iz drugega odstavka 214. člena ZPP je umeščena v splošni del zakona, zato predstavlja splošno pravilo, katerega ni mogoče izključiti za posamezno procesno situacijo, če zakon izrecno ne ureja takšne izjeme. Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev o sporu na podlagi 488. člena ZPP.
invalidnost - izvedensko mnenje - razlog za postavitev novega izvedenca - zdravniško mnenje
Na podlagi mnenja z dopolnitvijo in izpovedjo sodnih izvedencev je sodišče pravilno ocenilo, da je izvedenski organ odgovoril na vsa relevantna vprašanja glede zdravstvenega stanja in delazmožnosti tožeče stranke. Revizijsko sodišče se strinja z oceno, da v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami tako, da bi nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Sodišče je zato dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
ZDR-1 člen 86, 86/4, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - obvestilo sindikatu
Če delodajalec ne ve, kateri delavci so člani sindikata, jih vnaprej z nameravanimi odpovedi ne more obvestiti. Mora pa spoštovati zahtevo delavca, da se obvesti sindikat, tudi če je taka zahteva podana po odpovedi.
Obveznost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ni podana že, če ima delodajalec sistematizirana prosta delovna mesta, ampak šele, če na teh delovnih mestih izkazuje potrebo po zaposlitvi.
Lečeči psihiater je bil v vlogi t.i. izvedene priče, ki ima strokovno znanje s psihiatričnega področja in je z lastnim zaznavanjem opazil dejstva, vezana na njene psihične sposobnosti v času odsotnosti z dela. Na podlagi svojega strokovnega znanja in neposrednega zaznavanja tožničinega psihičnega stanja je izpovedal, da tožnica ni bila sposobna obvestiti tožene stranke o razlogu svoje odsotnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - subjektivni in objektivni rok - rok za podajo izredne odpovedi
V skladu s tretjim odstavkom 204. člena KZ-1 se pregon za dejanje tako imenovane majhne tatvine začne na predlog. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZKP je za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, treba predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Vendar pa tega subjektivnega roka za podajo predloga za pregon, ki se nanaša na oškodovanca, ki v konkretnem primeru niti ni tožnikov delodajalec, ni mogoče šteti za objektivni rok, v katerem mora biti podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tolmačenje za katerega se zavzema tožnik, bi pomenilo, da bi v primeru, ko je oškodovanec za kaznivo dejanje in storilca izvedel prej kot delodajalec, objektivni rok za izredno odpoved, ki teče ves čas, ko je možen kazenski pregon, potekel še pred iztekom siceršnjega šestmesečnega objektivnega roka od nastanka razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Namen zakonske opredelitve objektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, seveda ni bil v takšnem krajšanju teh rokov, temveč nasprotno v določitvi daljšega objektivnega roka, kot pa sicer velja za ostale razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
ZDR-1 člen 13, 31, 31/1. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
obstoj delovnega razmerja - obvestilo o izbiri - ponudba za sklenitev pogodbe
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma za poziv nazaj na delo je neutemeljen že glede na dejstvo, da delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno na nobenega od v zakonu predvidenih načinov. Stranki nista niti sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki (prvi odstavek 17. člena ZDR-1), niti ni tožnik dela pri toženi stranki dejansko opravljal oziroma niso obstajali elementi delovnega razmerja (18. člen ZDR-1). Zmotno pa je tudi revizijsko stališče, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v smislu določb prvega odstavka 21. člena OZ takrat, ko je tožnik od tožene stranke prejel obvestilo o izbiri.
Sodišči sta dovolj jasno pojasnili svojo dokazno oceno in se pri tem nista izognili niti delu izpovedi izvedenca, ki bi lahko bila v korist tožnika. Zaradi tega očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen in se dejansko in prvenstveno kaže kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnega delavca - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
OZ člen 26, 26/1. ZPP člen 2, 3. ZPSPP člen 26, 26/1, 29, 29/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - najem poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sporazumna odpoved - kogentnost zakonske določbe - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Drugačen je položaj v primeru, ko je pogodbo odpovedal najemnik. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče takšno najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo nalog. To pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna. To pa je tudi odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe s strani najemnika.
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundardnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 73, 73/2, 73a, 73a/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
V obravnavanem primeru je davčni organ v Ljubljani z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2010 postopal v skladu z določbo prvega odstavka 73a. člena ZDDV-1, ki določa da lahko davčni organ v primeru dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, pred izvršitvijo vračila DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti. Glede na to je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da davčnemu organu v Ljubljani zaradi izdaje sklepa z dne 13. 5. 2010 ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je ravnal v skladu z zakonskim pooblastilom.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 62, 62-2, 65, 65/4, 65/5, 155, 155/2.. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - kršitev pravice do obrambe - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov - seznanitev s procesnim gradivom
Storilec z (novim) obremenilnim dokaznim gradivom, ki ga je sodišče pridobilo samo in na katerega je nato v bistvenem oprlo svojo sodbo, ni bil seznanjen. S tem mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v dokaznem postopku in onemogočeno uresničevanje ustavne pravice iz 22. člena Ustave v zvezi s petim odstavkom 65. člena ZP-1.
lastnost zavarovanca - dvojni status - prehodne določbe zakona
Namen 406. člena ZPIZ-2 je v tem, da se osebam, ki so imele ob uveljavitvi ZPIZ-2 zaradi t.i. izvzema iz zavarovanja sočasno dvojni status, status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe, zagotovi prehodno obdobje za uskladitev zatečenega stanja z novo ureditvijo, ko se morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, odločiti ali bodo še naprej opravljali dejavnost ali se bodo upokojili.
Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1, to je do 31. 12. 2012, ni bila uživalka pokojnine. Bila je v delovnem razmerju in je imela registrirano samostojno dejavnost. Glede na primarnost ureditve zavarovanja na podlagi delovnega razmerja zanjo ni bilo obvezno zavarovanje na podlagi samostojne dejavnosti. Obveznost ureditve zavarovanja na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti je zanjo nastala po prenehanju delovnega razmerja. Zato ne gre za situacijo, ko bi v času, ko je bil dvojni status dovoljen po ZPIZ-1, tak dvojni status imela.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - tehten razlog - dvom o nepristranskosti in zakonitosti dela sodišča
Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.
ZDR-1 člen 84, 84/1. - člen 28. - člen 18. ZKolP člen 10, 11, 15, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - veljavnost kolektivne pogodbe
Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za stranke in njihove člane nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Tudi za podpisnike, ki so izstopili iz združenja delodajalcev, nima takih posledic. Njih kolektivna pogodba kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP obvezuje še naprej, in sicer najdalj eno leto, pri čemer te obveze ni mogoče omejiti le na pravice, ki jih morajo zagotavljati delavcem. Kolektivna pogodba obvezuje v celoti glede vseh pravic in obveznosti. Obveze tudi ni mogoče omejiti s trajanjem siceršnje veljavnosti kolektivne pogodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - krajši delovni čas - zaposlitev drugega delavca - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka je ob ves čas enakem obsegu dela in enakih normativih sprva zaposlila dodatno delavko za isto delo kot ga je opravljala tožeča stranka, nato pa tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi z očitkom, da ne dosega normativa. Takšen razlog ne predstavlja resnega in utemeljenega odpovednega razloga v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.