predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost spornega predmeta obrestnega zahtevka je tako skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS enaka nič.4 Pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP tako ni izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj o zakonitosti zavrnitve dokaznih predlogov delodajalca in glede neupoštevanja njegovega ugovora glede vsebine zapisnika zaslišanja priče.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izplačilom plač in drugih prejemkov v vrednosti 50.664,52 EUR s pp. Navedeno pomeni, da gre za spor, ko je revizija dovoljena že po zakonu. Zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki ga ni uspešno zaključila, dolžna vrniti v bruto ali neto znesku.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - pokojninsko zavarovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo.
Postopek o sporni odločbi tožene stranke, ki sta ji nasprotovala tudi pritožnika, je pred sodiščem prve stopnje tako za tožečo stranko kot za pritožnika ugodno končan, glede na pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje pa tudi sama, s tožbo izpodbijana, odločba tožene stranke, ne obstaja več. Pritožnika si svojega pravnega položaja tudi z ugoditvijo njunemu predlogu ne bi mogla izboljšati, morebitno svojo korist pa bosta lahko uveljavljala tudi v ponovljenem upravnem postopku, zato nimata več pravnega interesa, da se odloča o njunem predlogu za stransko intervencijo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpravnina ob upokojitvi
Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je v škodo revidentov prekoračilo tožbeni predlog s tem, ko je ugotavljalo, ali poleg okoliščin za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, ki jih je ugotovil upravni organ, obstojijo še katere druge okoliščine za tako odločitev. Sodišče ima sicer možnost, da s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge navede sodišče v sodbi (3. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1). Vendar ta določba po prej obrazloženem ne pomeni, da sme sodišče prekoračiti tožbeni predlog in po prosti presoji dopolnjevati dejansko stanje, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati na pravilnost odločitve upravnega organa.
Iz fotokopirane povratnice je razvidno, da je bilo tožeči stranki v hišnem predalčniku 5. 5. 2017 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Pisma v 15 - dnevnem roku ni prevzela. Fikcija vročitve je nastopila 20. 5. 2017. Rok za vložitev predloga je začel teči naslednjega dne in se je za pravočasno vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel na ponedeljek, 19. 6. 2017. Ker je predlagateljica predlog za dopustitev revizije vložila 20. 6. 2017, je predlog prepozen.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - gradbeništvo
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost.
Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
plačilo nadur - dnevnica - regres za letni dopust - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, ki pa hkrati s predlogom za dopustitev revizije ni predložil pooblastila. Skladno s petim odstavkom 98. člena ZPP sodišče vlogo, ki ji ni predloženo pooblastilo, zavrže, saj predlog v tem primeru ni popoln.
Predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča. Tudi zato je predlog nepopoln.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja?
- ali so od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
OZ člen 289, 631. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 46, 227, 282.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca - učinki predhodne odredbe na dospelost terjatve - dopuščena revizija
Glede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.
Zakon ne daje podlage za razlikovanje položaja podizvajalca v primeru, ko neposredni zahtevek uveljavlja (zgolj) s tožbo, od primera, ko je zahtevek najprej uveljavljal izvensodno. Zmotno je zato revidentovo stališče, da bi moralo sodišče v primeru, ko se je podizvajalec v tožbi skliceval na izvensodno uveljavljani zahtevek, utemeljenost zahtevka presojati glede na obstoj predpostavk iz 631. člena OZ v trenutku, ko je tožeča stranka pri toženi neposredni zahtevek uveljavljala.
V kolikor je predhodna odredba kasneje opravičena, ima rubež terjatve obligacijskopravni učinek prehoda terjatve iz premoženja upnika iz obligacijskopravnega razmerja na upnika iz procesnega razmerja zavarovanja terjatve. Izdaja predhodne odredbe zato ne učinkuje na položaj dolžnikovega dolžnika tako, da bi spreminjala zapadlost njegove obveznosti do dolžnika.
stalno prebivališče - začasno prebivališče - subvencija tržne najemnine
Prvi odstavek 121a. člena SZ-1, kot je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da (ne glede na deveti odstavek 121. člena SZ-1) pripada subvencija k plačilu najemnine prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča. Prvi odstavek 121b. člena SZ-1 je nadalje določal, da navedena subvencija pripada upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja določenega s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Zakon kot pogoja za pridobitev pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine ni določal, da se mora najeta nepremičnina nahajati v občini stalnega prebivališča prosilca.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 265, 265/1, 266, 266/1, 281, 281/1, 281/5. OZ člen 14, 86, 86/1, 93, 94. ZPP člen 2.
dopuščena revizija - odpoklic člana uprave - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - uveljavljanje izpodbojnosti - sklepčnost tožbe - analogna uporaba določb oz
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi.
Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med razlogi o vsebini dokazov in samimi dokazi - izpodbijanje dokazne ocene sodišča
Nosilni del določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPPje prvi del, po katerem gre za absolutno bistveno kršitev tedaj, če so pomanjkljivosti sodbe take, da je ni mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali ima upoštevne pomanjkljivosti ali ne). Če ima sodba sicer pomanjkljive razloge, ki pa vendarle omogočajo njen preizkus, ne gre za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Revidentka takega nasprotja ne uspe prikazati. Dejansko se ne strinja zgolj z dokazno presojo sodišča, napravljeno na podlagi listinske dokumentacije.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prerekanje ločitvene pravice - tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - dajatvena tožba
Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.