Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper to stranko ne odloča sodišče, pred katerim je bila vložena tožba.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost (torej spet za čas pred 1. 1. 2000) dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja, predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
UZITUL člen 17. ZPFOPIZ-1 člen 7. ZUstS člen 21. ZPIZ-1 člen 187.
odmera pokojnine - starostna pokojnina
Revizija se zmotno sklicuje na drugi odstavek 17. člena UZITUL. Položaj iz te določbe se nanaša le na zaposlene v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije, za kar v obravnavni zadevi ne gre, saj je bil revident zaposlen v organu SFRJ pred tem obdobjem in mu je delovno razmerje prenehalo že pred osamosvojitvijo Slovenije in ne zaradi osamosvojitve.
Prav tako revizija zmotno navaja kot pravno podlago ZPFOPIZ-1, saj ta v času odločanja tožene stranke še ni veljal, zato odločitev tožene stranke ne more biti nezakonita.
plačilo za delo preko polnega delovnega časa - pokojninska osnova - ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka
Tožnik je predložil podatke o plačilu za delo preko polnega delovnega časa v letih 1976 - 1978 in 1981 - 1982, ki niso bili upoštevani pri oblikovanju pokojninske osnove. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 predstavlja pravno podlago za odločanje, ko pri odločanju o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili upoštevani vsi, s predpisi določeni, podatki.
spor o pristojnosti - odškodnina - obstoj delovnega razmerja - stvarna pristojnost
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljaviti le s tožbo. Če odločitve sodišča ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja - in posledično tudi ne pravic, ki iz njega izhajajo. Tožnik zgolj z zatrjevanjem, da je imel s toženko sklenjeno delovno razmerje (pa le-to v resnici ni bilo sklenjeno), ne more doseči pristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu o njeni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 224, 224/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 41, 41/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - vzgoja in izobraževanje - zdravniško potrdilo - javna listina
Materialnopravno je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec po vsebini ne bi smel presojati verodostojnosti zdravniškega potrdila, ker gre za javno listino.
Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine. Posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka pri točkovanju tožnice ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je utemeljeno ocenila za neverodostojnega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišči sta pravilno pojasnili, da uporabe kriterijev za izbiro delodajalcu glede na opredelitev vsebine odpovedi iz 87. člena ZDR-1 ni treba posebej zatrjevati oziroma obrazložiti že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, takšna obveznost delodajalca pa tudi ne izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS, na katere se sklicuje tožnica v reviziji.
Tožnica je v svojih vlogah zatrjevala le, da ji je toženka odvzela vse delo, stranke oziroma realizacijo na področju oglasnega trženja, kar je sodišče v dokaznem postopku upoštevalo in se do navedb tudi obrazloženo opredelilo. Pravilno pa kot prepoznih (pri čemer trditvena podlaga ne morejo biti navedbe v prilogi tožbe oziroma navedbe, dane v drugem postopku, na katere se je tožnica v tožbi zgolj sklicevala) ni upoštevalo navedb, da se je delo oziroma realizacija, ki ga je tožnica opravila, pripisalo drugim tržnikom pri toženki. Zato kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le) okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej 87. člen ZDR-1).
Tožnica utemeljeno navaja, da gre za oceno toženke o morebitnih bodočih dogodkih in bodoči reorganizaciji poslovanja, za katero pa vsaj v času odpovedi (vsaj iz dosedanje obrazložitve) še ni jasno, ali bo do nje sploh prišlo v nekem krajšem obdobju po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu, ki temelji na bodočem planiranja nepotrebnosti nalog določenega delovnega mesta, ta pa na oceni podatkov o zmanjšani bodoči prodaji, se tudi ne more nanašati na neko oddaljeno prihodnost, še zlasti pa ne sme biti povsem hipotetično.
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca (zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca), torej mora tudi izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga delavec opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ne opravlja ali jih opravlja v zelo majhnem obsegu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - diskriminacija
V okviru reorganizacije je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi še eni delavki, drugi delavki pa je delovni čas skrajšala na polovico. Spor med možem revidentke oziroma revidentko in toženo stranko glede izpolnitve zavarovalniške pogodbe ni bil razlog za odpoved.
V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je v skladu s prvim odstavkom 266. člena ZIZ za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo 5. člena ZIZ o tem, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - samozaposleni
Začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je odvisen od pričetka opravljanja ustreznega dela. Toženec bo moral ugotoviti, glede na nesporno dejstvo, da tožnik od 23. 3. 2010 za svoje delo brez omejitev ni bil več zmožen, kdaj je tožnik pričel z opravljanjem drugega ustreznega dela in so bili s tem izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Zmotno je stališče toženca, da do izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne bi moglo priti pred pravnomočnostjo ali izvršljivostjo odločbe o pravici. Izvršljiv je izrek odločbe, ki določa datum nastanka pravice. Pogoji za njeno uresničitev so določeni v ZPIZ-1 in ko so ti podani, ni mogoče zavrniti njene realizacije.
socialni spor - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - premoženjski spor
V obravnavani zadevi gre za premoženjski socialni spor iz naslova vračila neupravičeno prejete starostne pokojnine in ne za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Sporna je odločitev o plačilu 16.225,98 EUR, kar ne presega 40.000 evrov, zato revizija ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izraba sorazmernega dela letnega dopusta - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Stališče sodišča, da je odpoved nezakonita, ker je tožena stranka po odpovedi tožniku omogočila izrabo 5 dni letnega dopusta, zaradi česar naj ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je lahko problematično, vendar pa to ne more povzročiti drugačne odločitve o reviziji. Tožena stranka z revizijo ne more uspeti že zaradi tega, ker sploh ne izpodbija materialno pravnega zaključka sodišča druge stopnje o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZPIZ-2 člen 111, 111/6. ZS člen 101. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Temelj tožbenega zahtevka je določba šestega odstavka 111. člena ZPIZ-2 o tem, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Vendar to ne pomeni, da gre za spor o pravici do in iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za spor o pravici do izplačila podedovane terjatve ter v tem okviru za spor o tem, ali je sporni del te terjatve zastaran.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - odpotovanje iz kraja bivanja - kršitev bolniškega staleža
Nesporno je, da navodilo za gibanje v kraju bivanja ni vsebovalo tudi dovoljenja za odhod v Lipico. Tožnica je kršila jasno navodilo osebne zdravnice za zdravljenje. Pri tem ni bistveno, ali je vedela, da mora za vsako pot iz kraja bivanja imeti dovoljenje osebne zdravnice. Tudi ni bistveno, ali bi osebna zdravnica tožnici dovolila, da odpotuje, če bi jo tožnica vprašala. Tožnica je iz kraja bivanja odpotovala brez odobritve osebne zdravnice, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Če je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri delovnem sodišču imenovan za sodnika porotnika, to ni absolutna ovira za odločanje sodišča v sporu stranke. Posebnih dodatnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predsednik sodišča ni navedel.
napotitev na zdravljenje - povračilo potnih stroškov
Potreba po napotitvi k izvajalcu izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve, ki jo ugotovi osebni zdravnik, ni razvidna iz napotnice. Osebni zdravnik namreč v skladu z Navodilom tožene stranke za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico v obveznem zdravstvenem zavarovanju, v napotnico v nobenem primeru ne sme vpisati konkretnega izvajalca storitve ali napotnega zdravnika pač pa le vrsto specialnosti napotnega zdravnika. Osebni zdravnik potrebo po potovanju zavarovane osebe k izvajalcu v drug kraj ugotovi z drugo javno listino in sicer s Potrdilom o upravičenosti do potnih stroškov-spremstva, ki hkrati predstavlja tudi obračunski dokument, ki zavarovani osebi omogoča uveljavitev povračila potnih stroškov.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - spor iz delovnih razmerij
V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija sklep o imenovanja v. d. generalnega direktorja javnega zavoda, kar ni niti premoženjski delovni spor niti spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, zato revizija ni dovoljena po samem zakonu.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pisno opozorilo - rok - seznanitev - zagovor - dokazovanje - trditveno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Solastništvo na nepremičnini za stranskega intervenienta ne pomeni, da je samo zato v drugačnem pravnem položaju v smislu določbe 121. b člena SZ-1, kot bi bil, če bi imel na nepremičnini izključno lastninsko pravico.