ZDVGOMP člen 27, 13, 25, 25/1, 27, 13, 25, 25/1. ZGO-1 člen 54, 54/1, 62, 54, 54/1, 62.
mejni prehod - dokazilo o pravici graditi na zemljišču - enotno dovoljenje
V zadevi ni sporno, da zapuščinski postopki po članih agrarne skupnosti, ki so dobili vrnjene v postopku denacionalizacije sporni parceli, niso zaključeni, saj v večini primerov niso bili niti uvedeni, uveden pa je postopek za razlastitev, zato je po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke, da investitor ni predložil dokazila o pravici graditi v skladno s 25. členom ZDVGOMP, neutemeljen.
ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 49a. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
rubež denarnih sredstev na računih - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - prisilna izterjava davčnega dolga
Za presojo, ali gre za aktivnega družbenika v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, je odločilno, ali je družbenik imel možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristil. Da tožnik ne bi imel možnosti vpliva na poslovanje družbe, pa niti ne zatrjuje. Trdi namreč le, da dejansko ni bil vključen v poslovanje in upravljanje izbrisane družbe. Po določbi 3. odstavka 394. člena ZGD družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. Gre za kogenten predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče spremeniti. To pomeni, da lahko upnik uveljavlja plačilo svojih terjatev od kateregakoli družbenika, vse dokler njegova terjatev ni v celoti poplačana. Uveljavljanje morebitnih regresnih zahtevkov po poplačilu terjatve pa je stvar medsebojnih razmerij med družbeniki izbrisane družbe.
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, v kateri bi bilo mogoče uporabiti določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, saj ni šlo za umik zahtevka zaradi njegove neutemeljenosti, ampak zaradi posebne procesne situacije, ko je upravni organ izdal novo – za tožnike ugodno – odločbo, kakršno so ti želeli doseči z vložitvijo tožbe (da se dovoli obnova postopka iz prej navedenega razloga). To pa pomeni, da so tožniki s tožbo dejansko uspeli in da je ustavitev postopka le formalne narave, ki ne odraža vsebinskega izida spora: ta je v bistvu enak kot pri ugodilni sodbi iz 64. člena ZUS-1.
Z določbo 146. člena ZOFVI zakonodajalec strokovnim delavcem ni priznal višje strokovne izobrazbe od dejansko pridobljene, temveč jim je le ohranjal obstoječa delovna razmerja v vzgoji in izobraževanju. Ta pravica pa ni pridobljena za vedno in za vse primere, temveč le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi ZOFVI in ves čas neprekinjeno na takem delovnem mestu. Ob ponovni zaposlitvi v vzgoji in izobraževanju so za tožnico veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar pomeni, da prehodna določba 146. člena ZOFVI zanjo ne velja več.
ZAzil člen 12, 35.. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 6.
Iz tožnikove prošnje je očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje. Sam pojem preganjanja ZAzil ne opredeljuje, zato se sodišče pri ugotavljanju, ali je preganjanje res podano, poslužuje interpretacije tega pojma, kot je opredeljen v Direktivi št. 2004/83/EC z dne 29. 4. 2004. V smislu navedene Direktive v konkretnem primeru ni dosežen kriterij ponavljajočega, resnega in hudega kršenja osnovnih človekovih pravic v smislu 9. člena Direktive. Dejanj v izvorni državi v smislu 6. člena Direktive tudi niso zakrivili državni subjekti in tudi ne stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del države. V konkretnem primeru pa tudi ni mogoče govoriti o tem, da državni organi niso sposobni ali nočejo tožniku nuditi zaščite, saj zaščite pri pristojnih oblasteh niti ni poiskal.
davčna osnova - nabavna vrednost nepremičnin - oprostitev davka od dobička iz kapitala - davek od dobička iz kapitala
Za določitev nabavne vrednosti nepremičnine je odločilna njena vrednost, navedena v pogodbi. Zakonski pogoj za davčno oprostitev je prijavljeno stalno prebivališče na naslovu tistega stanovanja, ki je predmet odsvojitve.
Ker spada področje aktivne politike zaposlovanja v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je ob dejstvu, da v ZZZBP ni določen organ, pristojen za odločanje o pritožbi, ko gre za vračilo prispevkov, ter na podlagi 232. člena ZUP za odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper sklep prvostopnega organa tožene stranke stvarno pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
ocena davčne osnove - davek od dohodkov iz dejavnosti
Ker trije računi, pridobljeni z akcijo "vzemi račun", niso bili evidentirani na nobenem kontrolnem traku registrske blagajne, obstaja sum, da evidence prihodkov niso pravilne, kar je razlog za oceno. Pri izbiri metode ocene pa davčni organ ni povsem samostojen, saj je dolžan uporabiti takšen način, pri katerem bo rezultat ocene čim bližji dejanskemu.
komanditna družba - odgovornost družbenika za obveznost družbe - prisilna izterjava
Kdor vstopi v že obstoječo komanditno družbo, je po določilih ZGD odgovoren tako kot drugi družbeniki za obveznosti družbe, ki so nastale pred njegovim vstopom, ne glede na to, ali je bila firma družbe spremenjena ali ne.
sum zlorabe in zavajanja postopka - ocena verodostojnosti - omejitev gibanja
Tožnikova utemeljitev, da je postopek za nastanitev v Italiji drugačen, sama po sebi ne more predstavljati argumenta za obstoj zlorabe postopka ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, ko je tožnik sam odšel na policijsko postajo takoj po prihodu v Ljubljano in v sprejemljivo kratkem času po prihodu v Slovenijo. Dejstvo, da je tožnik v navedenih okoliščinah prišel iz varne tretje države, ima lahko pomen v postopku odločanja o prošnji za azil, ne pa v konkretnem postopku presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa. Ni mogoče od prosila za azil zahtevati, da pozna pravni pomen instituta varne tretje države, in da če le-tega ne pozna, da gre za zlorabo postopka.
sum zlorabe in zavajanja postopka - ocena verodostojnosti - omejitev gibanja
Tožnikova utemeljitev, da je postopek za nastanitev v Italiji drugačen, sama po sebi ne more predstavljati argumenta za obstoj zlorabe postopka ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, ko je tožnik sam odšel na policijsko postajo takoj ob prihodu v Ljubljano in v sprejemljivo kratkem času po prihodu v Slovenijo. Dejstvo, da je tožnik v navedenih okoliščinah prišel iz varne tretje države, ima lahko pomen v postopku odločanja o prošnji za azil, ne pa v konkretnem postopku presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa. Ni mogoče od prosila za azil zahtevati, da pozna pravni pomen instituta varne tretje države, in da če le-tega ne pozna, da gre za zlorabo postopka.