prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – seznanitev s postopkom
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk po uradni dolžnosti, pred izdajo takšnega sklepa pa običajno storilca ne zasliši niti mu ne da kako drugače vedeti, da bo takšen sklep izdan. Zato tudi v primeru, da storilec ni ravnal glede prijave stalnega prebivališča in s tem v zvezi naslova za vročanje tako kot mu nalaga prvi odstavek 6. člena ZPPREB (in je bila zaradi tega vročitev opravljena na naslovu, kjer storilec ne prebiva), teža posledic pretehta nad zasledovanim ciljem – hitrostjo oziroma učinkovitostjo postopka.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vsebine očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev izvedbe kontrole sumljivih transakcij ter kršitev določb Navodila za delo), niti ga ni povzelo, prav tako se ni opredelilo do pooblastil, pristojnosti in pravic inšpektorjev notranje kontrole (delo, ki ga je opravljal tožnik) in ni upoštevalo internega akta v zvezi s časom in načinom kontrole. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo posledično zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem očitanih kršitev, ki se očitajo tožniku.
Tožeča stranka ne more prosto izbirati, ali bo svoj zahtevek uveljavljala po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Kolikor se namreč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke.
navidezna pogodba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – napaka pri vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo – predkupna pravica – kršitev predkupne pravice solastnika – nesklepčnost tožbenega zahtevka – očitna pisna pomota – popravni sklep – ID znak
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Pogodba, na podlagi katere so toženci uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ni navidezna. Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre namreč za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in izjavo te volje navzven. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tako tožencem uspelo dokazati, da so s sklenitvijo Pogodbe zgolj priznali in odpravili napako, do katere je prišlo pri vknjižbi lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – vročanje sodnih pisanj – napaka poštnih uslužbencev – presplošne trditve o nepravilnosti – izpolnjena poštna povratnica – javna listina
Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – podaljšanje roka – nepopolna vloga – zavrženje
V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.
ZIZ člen 17, 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/2. ZZZDR člen 82d, 82d/3.
izterjava preživnine – predlog za izvršbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – obstoj izvršilnega naslova – preizkus obstoja ugovornih razlogov po uradni dolžnosti – predložitev izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine.
mediji – pravica do objave popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlogi – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – kolizija ustavnih pravic
Zahtevani popravek ne zadosti kriterijem, ki morajo biti – skladno z določbami ZMed – podani za ugoditev zahtevku. Popravek, kot ga zahteva tožnik, vsebuje zgolj nekatere poudarke, ki pa po svoji sporočilni moči ne ustrezajo standardu vsebinskega zanikanja navedb v prispevku ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnik izpodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem prispevku.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
pogodba o preužitku – kavza – resnični namen pogodbenih strank – aleatornost – ničnost pogodbe o preužitku – očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ob sklenitvi pogodbe
Tudi v primeru, ko je preživljanec ob sklenitvi pogodbe na smrt bolan in je njegova smrt pričakovana, prav tako pa je pričakovan obseg prevzete skrbi, je lahko za preživljanca oskrba osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja. Prav tak subjektivni odnos preživljanca je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo v obravnavani zadevi. Ta onemogoča ekonomistično preračunavanje danega in prejetega po sporni pogodbi.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako visoko je oče cenil toženkino skrb in kako močno si ni želel skrbi drugih, o kakšnem očitnem nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ni mogoče govoriti.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – obojestranska krivda – sorazmernost krivde – soprispevek – nematerialna škoda – materialna škoda – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v postopku
Izvedenec cestnoprometne stroke mora poznati varnostne sisteme v vozilu in njihov učinek, zato v njegovo strokovno področje sodi ocena, ali je udeleženec nezgode uporabljal varnostni pas ali ne.
Soprispevek oškodovanca, ko je po prednostni cesti vozil nekoliko prehitro (64 km/h namesto 50 km/h) in ni bil privezan, znaša 30 %, pri čemer je odločilno, da nezgode, ki jo je povzročil udeleženec, ko se je vključeval na prednostno cesto, ne bi mogel preprečiti, tudi če bi vozil s predpisano hitrostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
neprava obnova kazenskega postopka – delno neizvršljiva pravnomočna sodba
Pritrditi je pritožbi, da se delno ne bi mogla izvršiti sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 21381/2011 z dne 21. 5 2012, ker je v njej upoštevana kazen osem let in šest mesecev zapora, ki je bila obtožencu pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 6021/2010, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 kazen znižalo na 8 let zapora. To pa je razlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost zaradi vložitve pravnega sredstva – zloraba procesnih pravic – vložitev pritožbe v upravnem postopku – nepravnomočnost gradbenega dovoljenja
Ni dokazano, da bi bila pravna sredstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vložena z izključnim ali očitnim namenom škodovanja tožniku, niti da bi šlo za vlaganje očitno neutemeljenih pravnih sredstev.
Niti okoliščine, ugotovljene v sodbi, niti okoliščine, na katere opozarja pritožba, ne dajejo podlage za zaključek, da toženca z vložitvijo pravnih sredstev nista zasledovala cilja varovati lasten pravni položaj. To pomeni, da tožnik ni dokazal nedopustnosti ravnanja tožencev.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – prekoračitev tožbenega zahtevka – ekonomska skupnost – določitev deležev na skupnem premoženju – pravda – nepravda – delitev skupne stvari – soglasje za delitev
Izpodbijana sodba pravilno poudarja, da določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni njegove delitve in da se skupna lastnina s tem še ne preobrazi v solastnino. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je delitev solastniških deležev lahko le posledica sporazumne delitve skupne stvari ali delitve v nepravdnem postopku. Nobene ovire namreč ni, da o tem odloči sodišče v pravdi. Sodna praksa takšno delitev dopušča, med drugim tudi takrat, ko pravdni stranki z njo soglašata. Toženkino priznanje v odgovoru na tožbo, da tožniku na spornem stanovanju pripada (ne več kot) 1/10, je mogoče razumeti kot soglasje za delitev stanovanja z določitvijo solastninskih deležev na njem.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082232
OZ člen 766, 766/3. ZPP člen 286a, 286a/5.
mandatna pogodba – stroški izvajanja pogodbe – odplačen mandat – plačilo za opravljeno delo – prekluzija – razpravno načelo
Ker je tožeča stranka dokazala, da jo je tožena stranka brez podlage prepričala, da ji nakaže določeni znesek denarja, ker naj bi ji nastali stroški pri izvajanju mandatne pogodbe, mora ta znesek vrniti. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je šlo za odplačno dogovorjen mandat in da je ta znesek predstavljal plačilo ali vsaj darilo za opravljeno delo.
Tožena stranka morala dokazovati, da je obstajal dogovor o odplačnem razmerju po tretjem odstavku 766. člena OZ. Tožena stranka je priznavala, da je bilo med njimi 10-letno prijateljsko razmerje. V takih razmerjih je normalno, da toženka za svoj del tožeči stranki ni računala.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082242
ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZODvT člen 14, 14/2. ZODvT tarifna številka 3102.
menjalna pogodba – pogodba namesto razlastitve – obličnost – priposestvovanje – prepoved razpolaganja z nepremičninami – družbena lastnina – datum preoblikovanja družbene lastnine – začetek teka priposestvovalne dobe – trajanje priposestvovanja – stroški pravdnega postopka – obseg nagrade – nagrada za narok
Tožnika, ki zahtevek za ugotovitev svoje lastninske pravice opirata na menjalno pogodbo, sklenjeno pred prepovedjo prometa z nepremičninami, nista v istem položaju kot tisti, ki je sklenil pravni posel v času veljavnosti takšne prepovedi.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.