ZDR-1 člen 129, 130. Kolektivna pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP) člen 40, 55. KPOP-1 člen 62, 79.
dodatek za delovno dobo - dodatek za ločeno življenje – povračilo stroškov prehrane – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Tožena stranka je tožniku, takrat ko je delal v kraju A., zagotavljala prehrano (malico), zato ni upravičen še do povračila stroškov za malico. Ko pa je tožnik opravljal delo voznika na službeni poti, je prejemal dnevnice, ki so sicer namenjene stroškom pri opravljanju del in nalog na službeni poti, kamor pa sodijo tudi stroški prehrane. Če delodajalec delavcem zagotovi ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju (VIII Ips 469/2009). V kolikor bi morala tožena stranka plačati še stroške v denarju, bi šlo za dvojno plačilo.
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bilo dne 9. 7. 2015 v hišnem predalčniku na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka dvigniti. Ker tožena stranka pošiljke ni dvignila, je bilo priporočeno pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku, in to 25. 7. 2015. Ker je bila toženi stranki tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila toženi stranki, pravilno vročena, pritožbeni ugovor tožene stranke o nepravilni vročitvi ni utemeljen.
Tožena stranka je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, izobraževanje ob delu pa bi morala končati do 30. 10. 2012. Po določbi iz 6. alineje 3. člena pogodbe o izobraževanju je dolžna tožena stranka vrniti vse nastale stroške izobraževanja, med katere se šteje tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in neposredni stroški izobraževanja v primeru, da v navedenem roku ne dokonča izobraževanja. Tožena stranka do roka izobraževanja ni končala, niti ni v skladu s 4. členom pogodbe o izobraževanju prosila za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje izobraževanja, zato je dolžna toženi stranki vrniti vse nastale stroške izobraževanja.
dedni delež – vštetje darila – napotitev na pravdo – verjetnost pravice – manj verjetna pravica – negativna dejstva
Kadar dedič trdi, da je sodedič prejel določen denarni znesek kot darilo, sodedič pa ne prereka le tega, da je šlo za darilo, temveč zanika prejem denarnega zneska nasploh, je pravica dediča, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi.
Res je, da novejša sodna praksa zavrača ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je ugodilo tudi ugotovitvenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožeče stranke, ostala nedoločena in nedoločljiva.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
mediji – pravica do objave popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlogi – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – kolizija ustavnih pravic
Zahtevani popravek ne zadosti kriterijem, ki morajo biti – skladno z določbami ZMed – podani za ugoditev zahtevku. Popravek, kot ga zahteva tožnik, vsebuje zgolj nekatere poudarke, ki pa po svoji sporočilni moči ne ustrezajo standardu vsebinskega zanikanja navedb v prispevku ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnik izpodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem prispevku.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073738
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZFPPIPP člen 104, 104/9, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – založitev predujma iz proračuna sodišča – kritje prispevkov od nagrade upravitelja – višina predujma – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – odmera in plačilo nagrade upravitelja
Pritožnik pravilno opozarja, da bi prvostopenjsko sodišče pri določitvi predujma, v kolikor se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila potrebno plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena ZPIZ-2 v višini 8,85 % (88,00 EUR) in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZZVZZ.
ZIZ člen 17, 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/2. ZZZDR člen 82d, 82d/3.
izterjava preživnine – predlog za izvršbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – obstoj izvršilnega naslova – preizkus obstoja ugovornih razlogov po uradni dolžnosti – predložitev izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine.
pogodba o preužitku – kavza – resnični namen pogodbenih strank – aleatornost – ničnost pogodbe o preužitku – očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ob sklenitvi pogodbe
Tudi v primeru, ko je preživljanec ob sklenitvi pogodbe na smrt bolan in je njegova smrt pričakovana, prav tako pa je pričakovan obseg prevzete skrbi, je lahko za preživljanca oskrba osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja. Prav tak subjektivni odnos preživljanca je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo v obravnavani zadevi. Ta onemogoča ekonomistično preračunavanje danega in prejetega po sporni pogodbi.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako visoko je oče cenil toženkino skrb in kako močno si ni želel skrbi drugih, o kakšnem očitnem nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ni mogoče govoriti.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – objava prispevka – resničnost objavljenih informacij – anonimen vir informacij – prepričanje v resničnost informacij – skrbnost novinarja – javni interes za objavo prispevka
Bistveno za odločitev je, ali je imel novinar v trenutku objave prispevka upravičen razlog verjeti v resničnost informacij. Prepričanje v resničnost objavljenih informacij namreč izključuje protipravnost ravnanja.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – neuspeh z nesorazmerno majhnim delom – stroški nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnik po tožbi ni uspel z uveljavljanjem deleža nad eno polovico, toženki pa, da sta z nasprotno tožbo uspeli v celoti. Izpodbijana odločitev o stroških v obravnavani zadevi je takšna, kot da bi šlo za situacijo iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa vendarle sodišče prve stopnje ni obrazložilo, iz česa izhaja, da je tožnik uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082232
OZ člen 766, 766/3. ZPP člen 286a, 286a/5.
mandatna pogodba – stroški izvajanja pogodbe – odplačen mandat – plačilo za opravljeno delo – prekluzija – razpravno načelo
Ker je tožeča stranka dokazala, da jo je tožena stranka brez podlage prepričala, da ji nakaže določeni znesek denarja, ker naj bi ji nastali stroški pri izvajanju mandatne pogodbe, mora ta znesek vrniti. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je šlo za odplačno dogovorjen mandat in da je ta znesek predstavljal plačilo ali vsaj darilo za opravljeno delo.
Tožena stranka morala dokazovati, da je obstajal dogovor o odplačnem razmerju po tretjem odstavku 766. člena OZ. Tožena stranka je priznavala, da je bilo med njimi 10-letno prijateljsko razmerje. V takih razmerjih je normalno, da toženka za svoj del tožeči stranki ni računala.
kršenje avtorske pravice - varovana dela - plakatni pano - dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja - kriterij individualnosti - individualnost - stopnja unikatnosti in kreativnosti avtorjevega dela - postavitev izvedenca
Kvantitativni obseg dela ter umetniška, estetska ali druga kakovost dela imata vseeno določen vpliv na vprašanje individualnosti stvaritve, in sicer prvi v tem smislu, da se z manjšanjem obsega dela objektivno manjša tudi manevrski prostor možne ustvarjalnosti, dokler ne pade na ničlo, in drugi kolikor ponazarja ustvarjalnost dela.
Dejstvo, da naj bi tožeča stranka prva izdelala tovrstne plakatne panoje in posledično tudi registrirala blagovno znamko, kar naj bi kazalo na obstoj določenih elementov individualnosti, glede na množico že obstoječih plakatnih panojev še ne pomeni, da ima tožnikova kombinacija zakrivljenosti plakatne površine, postavitve robov in kombiniranja dveh ali treh panojev, toliko izvirnih potez, da bi jih lahko uvrstili med avtorska dela.
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 44. ZPP člen 339, 229/2, 229/2-8.
absolutna bistvena kršitev postopka - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sodba kot listinski dokaz
Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno v zvezi z izpolnitvijo zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, oprlo izključno na dejansko podlago iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju P 262/2013 z dne 15. 6. 2015. Sodba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v tej sodbi, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. S pojasnjenim ravnanjem je sodišče prve stopnje opustilo celovito ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja in hkrati neutemeljeno zavrnilo presojo dolžnikovih navedb v zvezi z neobstojem zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Že z opisanim ravnanjem je kršilo dolžnikovo pravico do izjave.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079998
URS člen 26. ZIZ člen 71, 73, 73/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 21, 25, 25/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča in sodnika - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, ne glede na to, kaj v zvezi z višino odškodnine določa ZVPSBNO. Ta zakon kot lex specialis ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vključno z možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja, med ostalim v obliki denarne odškodnine.
neprava obnova kazenskega postopka – delno neizvršljiva pravnomočna sodba
Pritrditi je pritožbi, da se delno ne bi mogla izvršiti sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 21381/2011 z dne 21. 5 2012, ker je v njej upoštevana kazen osem let in šest mesecev zapora, ki je bila obtožencu pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 6021/2010, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 kazen znižalo na 8 let zapora. To pa je razlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.