ZDR člen 7, 7/1, 11, 11/1, 30, 38, 35/1. OZ člen 247, 247/1, 248, 249, 250, 251, 252, 253. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 27, 27/2, 28.
Stališče sodišča prve stopnje, da se za pogodbeno kazen za kršitev konkurenčne klavzule delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, če ta možnost ni izrecno določena v določilih kolektivne pogodbe, ni pravilno. Kot je to obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 211/2009 z dne 22. 3. 2011, je avtonomija pogodbenih strank pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja omejena le z upoštevanjem določb ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca (prvi odstavek 7. člena ZDR), sicer pa se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (prvi odstavek 11. člena ZDR). To pomeni, da je v navedenem okviru treba upoštevati tudi načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ, s tem pa tudi možnost dogovora pogodbene kazni v skladu z določbami 247. do 254. člena OZ.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vsebine očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev izvedbe kontrole sumljivih transakcij ter kršitev določb Navodila za delo), niti ga ni povzelo, prav tako se ni opredelilo do pooblastil, pristojnosti in pravic inšpektorjev notranje kontrole (delo, ki ga je opravljal tožnik) in ni upoštevalo internega akta v zvezi s časom in načinom kontrole. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo posledično zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem očitanih kršitev, ki se očitajo tožniku.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – seznanitev s postopkom
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk po uradni dolžnosti, pred izdajo takšnega sklepa pa običajno storilca ne zasliši niti mu ne da kako drugače vedeti, da bo takšen sklep izdan. Zato tudi v primeru, da storilec ni ravnal glede prijave stalnega prebivališča in s tem v zvezi naslova za vročanje tako kot mu nalaga prvi odstavek 6. člena ZPPREB (in je bila zaradi tega vročitev opravljena na naslovu, kjer storilec ne prebiva), teža posledic pretehta nad zasledovanim ciljem – hitrostjo oziroma učinkovitostjo postopka.
Tožnik je sicer delno soprispeval k nastanku škode, ker je med sestopanjem po stopnicah z očmi spremljal pot košare, zaradi česar ni mogel biti dovolj pozoren na hojo po stopnicah, poleg tega pa je tožnik navedeno delo opravljal preko 20 let in se je dnevno tudi po dvajsetkrat povzpel po teh stopnicah. Ob ugotovitvi, da so bile stopnice mokre, spolzke in močno obrabljene, do t.i. deljene pozornosti pa je prišlo, ker je moral tožnik v okviru delovnega procesa in svojih delovnih nalog z očmi spremljati pot košare, je ob pravilni uporabi materialnega prava njegov soprispevek 10 %.
Gradbena izgotovitev in ureditev poslovnega prostora do mere, ki omogoča uporabo za pogodbeno dogovorjen namen, bremeni najemodajalca. V predmetni zadevi se je tožeča stranka povsem jasno in nesporno zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase. Da bi si ob takem izhodišču za primer predčasnega prenehanja najemnega razmerja zagotovila pravico zahtevati vračilo neamortizirane vrednosti takih investicij, bi se tožeča stranka s toženo stranko morala o tem izrecno dogovoriti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 38, 38/1, 38/5. ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-2, 109, 109/3, 111.
vdovska pokojnina - odmera - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo - nova odmera pokojnine
Pokojnemu tožničinemu možu je bila pokojnina po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo na podlagi dobe, prebite v Sloveniji, že odmerjena. Do te pokojnine je bil upravičen tudi na dan smrti, vendar se mu zaradi varstva pridobljenih pravic tako odmerjena pokojnina ni izplačevala. Izplačevala se mu je prvotno priznana pokojnina, odmerjena od skupne slovenske in srbske dobe. Do izplačevanja te pokojnine je bil upravičen le pokojni. Zato je bila tožnici vdovska pokojnina pravilno odmerjena od pokojnine, ki je bila pokojnemu možu odmerjena na podlagi slovenske dobe po Sporazumu, in je tožbeni zahtevek na odmero vdovske pokojnine od višjem znesku, to je od pokojnine, ki se je pokojnemu možu izplačevala, neutemeljen.
obnova postopka - zavrženje predloga - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - novi dokazi
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka tožene stranke nedovoljen na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, ker so nova dejstva, na katere se sklicuje tožena stranka (da je tožnica dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec v Službi A.), obstajala že pred pravnomočnostjo delne sodbe in bi jih torej tožena stranka lahko uveljavljala, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko bila na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 10. 11. 2014 izdalo delno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in odločilo o povračilu stroškov predsodnega postopka. Tožena stranka se torej sklicuje na novo dejstvo, ki je nastopilo po koncu postopka na prvi stopnji in po roku za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, se ni opredelilo, ali predstavlja zatrjevano novo dejstvo tudi obnovitveni razlog in ni opravilo vsebinskega preizkusa, ali bi zatrjevano novo dejstvo lahko privedlo do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bilo to dejstvo znano že v prvotnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 84, 84/1, 114, 114/1, 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedb zakonitega zastopnika tožene stranke in A.A. v zvezi s tem, kdo je odločal, koga bo potrebno odpustiti, čeprav je tožnica zatrjevala, da je bil razlog, da je prav ona dobila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v njenem zdravstvenem stanju oziroma dalj časa trajajočem bolniškem staležu. Niti iz obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ni mogoče razbrati, zakaj je prenehala potreba prav po delu tožnice. Ker izpodbijana sodba nima razlogov glede utemeljenosti teh tožničinih zatrjevanj (pri čemer je dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1, če pa delavec v primeru spora o prenehanju pogodbe o zaposlitvi navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR, pa je dokazno breme, da delodajalec ni kršil načela enakega obravnavanja, na njem - šesti odstavek 6. člena ZDR-1), ta dejstva pa bi lahko odločilno vplivalo na presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnik v zvezi z zavrnitvijo njegovega reparacijskega zahtevka ni imel možnosti učinkovitega sodelovanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev, da njegova pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati, da še vedno velja, reintegracijo in reparacijo. Poleg tega je predlagal tudi izdajo začasne odredbe. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo del njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na reparacijo, le pavšalno in neobrazloženo prerekala, vendar pa je v odgovoru na pritožbo tožnika, ki jo je ta vložil zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, navajala, da je tožnik zaradi zadržanja učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe še vedno zaposlen pri toženi stranki in da prejema plačilo v skladu z ZDR-1, čeprav mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo. Ob takšni trditveni podlagi bi moralo sodišče prve stopnje v postopku s strankami tega individualnega delovnega spora poskrbeti, da bi se tudi v zvezi s tem delom tožnikovega tožbenega zahtevka navedla vsa odločilna dejstva, da bi se dopolnile nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih oziroma da bi se ponudili in dopolnili dokazi, s katerimi bi stranki dokazovali utemeljenost zatrjevanih dejstev v zvezi z reparacijskim delom tožnikovega tožbenega zahtevka. Ker tega ni storilo, temveč je tožbeni zahtevek zavrnilo le na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke, je tožniku odvzelo možnost dokazovanja, do kakšne plače oziroma do kakšne razlike v plači je za vtoževano obdobje upravičen. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilni izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452, 454, 458, 485/1.
spor majhne vrednosti - ni odgovora na tožbo - pavšalne trditve - narok - zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
ZSPJS člen 3, 3a, 3a/3, 3a/4. ZDR-1 člen 200, 200/4. ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZJU člen 5, 5/2.
ugotovitev nezakonitosti pri uvrstitvi delovnega mesta v plačilni razred - določitev plačnega razreda - razlike v plači
Tožnica, ki se ne strinja s prevedbo njenega delovnega mesta in meni, da bi ji morala biti ob prevedbi določena plača višjega plačnega razreda, bi morala kršitev pravic, ki naj bi ji nastale ob prehodu na nov plačni sistem, uveljavljati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Ker tožnica ni v nadaljnjem roku 30 dni po tem, ko tožena stranka ni v osmih dneh odgovorila na njena ugovora, vložila tožbe, je sodišče prve stopnje tožbo, ki jo je tožnica vložila šele 26. 4. 2013, pravilno zavrglo, saj za takšne zahtevke ni dopustno neposredno sodno varstvo.
ZPP člen 314. ZGD-1 člen 273, 273/2. ZDR člen 18. ZGD člen 250, 250.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - član uprave - odpoklic
Zakonitost sklepa o odpoklicu tožnika kot člana uprave tožene stranke ni pomembna za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti pravice do odpravnine. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati določbe pogodbe o zaposlitvi, v katerih je določeno, da ima tožena stranka v primerih, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD, pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Razlogi, navedeni v 250. členu ZGD, so med pogodbenicama izrecno dogovorjeni kot dodatni odpovedni razlogi. Do odpoklica tožnika je prišlo zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, kar pa je zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita.
Predlagateljica ni izkazala, da sta z nasprotnim udeležencem družinska člana, kot je opredeljeno v 2. členu ZPND, zato predloga na podlagi določb ZPND ne more vložiti.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno odplačilo sodne takse - pavšalne navedbe o slabem zdravstvenem stanju taksnega zavezanca - denarne izvršbe na pokojnino
Po stališču sodišča druge stopnje se pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev ne upoštevajo sodne prepovedi (denarne izvršbe), ki obremenjujejo pokojnino toženca. Glede na ugotovljene okoliščine, da toženec prejema pokojnino v znesku 1.201,69 EUR, s plačilom desetih mesečnih obrokov sodne takse v višini 96,60 EUR ne bo ogroženo njegovo preživljanje.
pripoznava zahtevka – odmera stroškov – takse – takse glede na vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo. Taksa za postopek (ki predstavlja strošek tožeče stranke), tako glede na vrednost spornega predmeta, upoštevaje tar. št. 1112 ZST-1, znaša 189,00 EUR. Po vštetju že plačane sodne takse za postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (44,00 EUR), pa taksa znaša 145,00 EUR.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5. ZPIZ92 člen 202. ZTPPIZ člen 48, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - čas dela na kmetijskem posestvu
V skladu z določbami ZTPPIZ se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod tema pogojema, torej, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan. Ker je sodišče prve stopnje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo tožniku priznalo vtoževano obdobje zgolj na podlagi zaključka, da je delo na družinski kmetiji imelo elemente delovnega razmerja, hkrati pa ugotovilo, da ni izkazano, da bi bil tožnik za navedeno obdobje zavarovan, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z vštetjem v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu.
nepredvidena nova škoda - nepredvidljivo poslabšanje zdravstvenega stanja - dodatna odškodnina po sklenjeni sodni poravnavi - bodoča škoda - zastaranje
Dodatno odškodnino je mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja (nepredvidene nove škode). Gre za táko poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - predkupna pravica solastnika - osebni stečaj predkupnega upravičenca
Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.
Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.
ZPP člen 11. ZST-1 člen 33. ZST-1 tarifna številka 3006.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – zloraba procesnih pravic – kopičenje pravnih sredstev – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Toženec kaže, da se s kopičenjem pravnih sredstev poskuša izogniti svoji taksni obveznosti, zato ni odveč opozorilo, da lahko sodišče stranko, ki zlorablja svoje procesne pravice, denarno kaznuje, lahko pa zahteva tudi plačilo posebne takse zaradi zavlačevanja sodnega postopka (tar. št. 3006 taksne tarife). Ni izključeno, da bo moralo sodišče prve stopnje zoper toženca uporabiti kakšnega od predpisanih ukrepov, če bo nadaljeval z izogibanjem plačilu dolgovane takse.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - bianco odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izpovedi tožnice (da je morala pred podpisom pogodbe o zaposlitvi podpisati bianco sporazumno odpoved) in štelo, da ni najti razumnega razloga, da bi tožnica 30. 4. 2015 sama podala odpoved (kot je to zatrjeval direktor tožene stranke), pri čemer je tožnica že 6. 5. 2015 napisala odvetniku pooblastilo za pravno pomoč in vložila tožbo. Glede na to, da je tožnica 31. 3. 2015 sklenila pri banki pogodbo za gotovinski kredit in navedla, da je zaposlena pri toženi stranki, nato pa že čez en mesec podala odpoved, kaže na to, da je podaja odpovedi, kot jo je prezentiral direktor tožene stranke neprepričljiva. Tožnica je bila namreč v nadaljevanju najprej brezposelna, nato pa je sklenila delovno razmerje za določen čas za samo 30 ur tedensko. Tožnica je tudi vedela, da ne bo dobila nadomestila za brezposelnost v primeru sporazumne odpovedi, pri čemer ima tožnica dva majhna otroka, z možem gradita hišo, tako da tudi iz otroških dodatkov odplačuje kredit. Ker je tožena stranka kršila postopke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.