Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu, saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – DAVKI – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0075857
ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih predlagatelja – dohodki na letni ravni – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilna dejstva
Stranka, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, v izjavo vpiše podatke o dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se vnašajo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka je dolžna navesti podatke o plači, nadomestilu in drugih prejemkih iz delovnega razmerja na letni ravni.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s plačilom dogovorjene obveznosti v izvensodni poravnavi in zato stranski intervenient, ki se je pravde udeleževal na strani tožene stranke, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 41/4, 50, 50/3.
stroški in nagrada sodnega izvedenca - potni stroški izvedenca - javni prevoz - prevoz z vlakom - nagrada za čas potovanja na ogled - izbira najoptimalnejše poti z javnim prevozom
Če so bili sodnemu izvedencu priznani potni stroški za javni prevoz (z vlakom), mu je treba po oceni sodišča druge stopnje priznati tudi nagrado za dejansko porabljen čas potovanja z javnim prevozom.
Da je izrabil najoptimalnejšo (najhitrejšo in najcenejšo) pot z javnim prevozom, je sodni izvedenec izkazal s primerjavo, da bi vožnja z avtobusom trajala dobro uro več in bi bila za nekaj več kot 10,00 EUR dražja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, lahko sodišče naredi le, če premoženjsko stanje stranke preveri na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1. Zgolj dvom za tak sklep ne zadošča.
Zgolj ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju ne zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev.
naročniška pogodba – pogodba o uporabi širokopasovnih storitev in nakupu opreme – nekvalitetna storitev – odstop od pogodbe – odprava napake – preprečitev odprave napake – pogodbena kazen – TV komunikator – spor majhne vrednosti
Toženec ni bil upravičen odstopiti od pogodbe, ker je sam tožnici onemogočil odpravo zatrjevane napake, zato je poleg neplačanih pogodbenih obveznosti dolžan tudi pogodbeno kazen, saj je kršil svojo zavezo, da ne bo neupravičeno prekinil naročniškega razmerja še 24 mesecev.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih – seštevek dohodkov v davčnem letu
Iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranke v izjavo med drugim navedejo tudi podatke o vseh dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se navedejo podatki za fizično osebo, ki so podvrženi obdavčitvi in so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka mora torej pri izpolnjevanju izjave o premoženjskem stanju navesti seštevek njenih dohodkov v davčnem letu.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 46, 51, 51/2. ZVEtL člen 23a, 23a/6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – izvajanje katastrskih vpisov – nagrada izvedencu – odmera nagrade – izdelava elaborata etažiranja – pisni izvid in mnenje – oprava izvedenskega dela
Delo pri izdelavi strokovne podlage za vpis stavbe v kataster stavb je opravljeno, ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa in o tem izda sklep, na podlagi katerega pri pristojnem upravnem organu zahtevo izvedbo vpisa. Šele tedaj je mogoče ovrednotiti opravljeno delo izvedenca pri izdelavi izvida in mnenja ter materialne stroške v zvezi z izvedenskim delom – izdelavo elaborata. Izvedencu pripadajo materialni stroški le za izdelavo končnega elaborata, na podlagi katerega sodišče pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo katastrskega vpisa.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno odplačilo sodne takse - pavšalne navedbe o slabem zdravstvenem stanju taksnega zavezanca - denarne izvršbe na pokojnino
Po stališču sodišča druge stopnje se pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev ne upoštevajo sodne prepovedi (denarne izvršbe), ki obremenjujejo pokojnino toženca. Glede na ugotovljene okoliščine, da toženec prejema pokojnino v znesku 1.201,69 EUR, s plačilom desetih mesečnih obrokov sodne takse v višini 96,60 EUR ne bo ogroženo njegovo preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK0006614
ZPP člen 217, 287. ZGD-1 člen 498. ZFPPIPP člen 14.
obstoj terjatve - ločitvena pravica - posojila družbi namesto lastnega kapitala - premoženje družbe - dokapitalizacija družbe
Po določbi 498. člena ZGD-1 družbenik, ki je v času, ko bi kot dober gospodarstvenik družbi moral zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku. Tako posojilo se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Obveznost družbenikov je, da skrbijo za zagotovitev gospodarskih pogojev za delovanje družbe in v zvezi s tem zlasti za zagotovitev kapitalske ustreznosti družbe. Pri tem morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Potrebna sredstva lahko družbeniki zagotovijo na različne načine, z dokapitalizacijo ali s posojili, vendar je svoboda financiranja omejena od trenutka, ko pride do insolvenčnega postopka. V primeru stečaja družbe so namreč upniki bistveno bolj varovani, če so bila dodatna sredstva zagotovljena z dokapitalizacijo kot če so bila zagotovljena s posojili, saj je posojila potrebno vrniti in njihov obstoj neposredno vpliva na možnost poplačila upnikov iz stečajne mase. Terjatve upnikov imajo zato logično prednost pred terjatvami družbenikov, ki pri pridobitvi terjatve niso ravnali kot dobri gospodarstveniki. Odločilno vprašanje v tej pravdi je zato, ali bi toženec v trenutku, ko je s svojo družbo sklepal posojilno pogodbo, moral kot dober gospodarstvenik družbo dokapitalizirati. V teoriji se tak položaj imenuje gospodarska kriza družbe.
Toženec je bil kot edini družbenik torej pred odločitvijo, ali družbo likvidira, ali pa ji zagotovi dodatna sredstva. Kljub temu, da družba ni več mogla sproti poravnavati obveznosti do dobaviteljev, da je bila po ugotovitvah Ministrstva za gospodarstvo visoko stečajno ogrožena, da je imela sklenjene neugodne pogodbe z dobavitelji, da je bila kreditno nesposobna (pri komercialnih bankah ni mogla dobiti kreditov), se je toženec vseeno odločil za nadaljevanje poslovanja družbe in ji je v ta namen zagotovil sredstva. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da bi toženec v taki situaciji kot dober gospodarstvenik moral družbo dokapitalizirati.
ZPIZ-2 člen 394. ZPIZ-1 člen 26, 41, 41/2, 55, 193, 193/1.
starostna pokojnina - ponovna odmera - služenje vojaškega roka - dodana doba
Tožena stranka je obdobje služenja vojaškega roka upoštevala pri izračunu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za dodatno dobo, ki pa na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva. V zvezi z upoštevanjem nadomestil za čas začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) ni bistven znesek nadomestila, ki ga je prejemal tožnik, temveč je odločilna osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, ki jih je tožena stranka pravilno upoštevala pri odmeri starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se starostna pokojnina odmerila v višjem znesku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zaradi spremembe strukture kupcev je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja potreb pri delu, ki ga je opravljal tožnik (tehtanje, pakiranje in izdajanje blaga v manjše prepakirne enote, kar je predstavljalo temeljni del nalog tožnika na delovnem mestu skladiščnik - prodajalec). Del tožnikovih nalog, ki je še ostal, pa sta prevzela tožnikova sodelavca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je zato izpodbijana odpoved zakonita.
Škoda prvotožniku je nastala izključno zaradi dejanja samega prvotožnika (drugi odstavek 153. člena OZ), čemur se zavarovanka toženke ni mogla izogniti. Pritožbene trditve toženke o nepodanosti tudi objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, ker ni mogoče šteti, da je tožnikova škoda nastala kot neizogibna posledica vlaka kot nevarne stvari ali železniškega prometa kot nevarne dejavnosti, ampak kot izključna posledica neskrbnega ravnanja prvotožnika, zato pa tudi ni objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, so tako utemeljene, nasprotne pritožbene trditve prvotožnika pa neutemeljene.
Prvotožena stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar, česar ni uveljavljala že v samem postopku. Glede na to, da bi prvotožena stranka vse svoje morebitne ugovore iz odgovora na pritožbo lahko uveljavljala v predmetnem postopku, stroški odgovora na pritožbo niso potrebni stroški postopka v smislu 155. člena ZPP in jih tako tožeča stranka ni dolžna povrniti prvotoženi stranki.
Gradbena izgotovitev in ureditev poslovnega prostora do mere, ki omogoča uporabo za pogodbeno dogovorjen namen, bremeni najemodajalca. V predmetni zadevi se je tožeča stranka povsem jasno in nesporno zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase. Da bi si ob takem izhodišču za primer predčasnega prenehanja najemnega razmerja zagotovila pravico zahtevati vračilo neamortizirane vrednosti takih investicij, bi se tožeča stranka s toženo stranko morala o tem izrecno dogovoriti.
plačilo po dejanskem delu - neizpolnjevanje formalnih pogojev za delovno mesto
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je delavec izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal, kar velja tudi za javne uslužbence. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da je delodajalec ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi dolžan že na podlagi 42. člena ZDR, ki se v skladu s 5. členom ZJU v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe. Zato ni pomembno, ali in kdaj je tožnik opravil strokovni izpit, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege in ali je tožnik izpolnjeval pogoje za imenovanje v naziv, v katerem se zahtevnejše delovno mesto opravlja. Bistveno je vprašanje, ali je tožnik dejansko opravljal dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka opravljala dela in naloge zdravstvenega tehnika, in sicer v določenem obsegu, zato je v takem obsegu upravičen do plačila po dejanskem delu.
OZ člen 358, 358/1, 358/1-1. ZOR člen 381, 381/1, 381/1-1. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/2, 131. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 56. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49.
V času trajanja zakonske zveze zastaranje tožničinih terjatev iz delovnega razmerja ni teklo. Glede na to, da je zastaranje začelo teči šele ob razvezi zakonske zveze 3. 4. 2012, tožničina terjatev ob vložitvi tožbe 25. 7. 2012 še ni zastarala. Po 1. točki 358. člena Obligacijskega zakonika kot tudi po 1. točki 381. člena Zakona o obligacijskih razmerjih zastaranje med zakoncema ne teče. Ta določba je relevantna za vse terjatve med tožnico in tožencem, tako za terjatve, ki se nanašajo na zakonsko zvezo in družinska razmerja, kot tudi za terjatve iz delovnega razmerja. Če bi se takšna določba o zadržanju zastaranja nahajala v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi lahko veljala le za terjatve s področja tega zakona. Ker pa se nahaja v splošnem obligacijskem predpisu, je to odločilna podlaga za zaključek, da obravnavane terjatve iz delovnega razmerja, za katere sicer velja 5 letni splošni zastaralni rok, ob vložitvi tožbe niso bile zastarane.
gradnje avtoceste - pasivna legitimacija - naročnik gradnje - vzdrževalec avtoceste - izvajalec del - odškodninska odgovornost države - izgubljen dobiček - izpad prodaje rib - postavitev novega izvedenca - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzija
Tožnica je podala tako navedbe glede tega, povrnitev kakšne škode zahteva, hkrati pa je tudi predlagala, da sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja njenega obsega imenuje izvedenca. Dejstvo, da ni izrecno predlagala izvedenca finančne stroke, ne more biti odločilno in je bilo na sodišču prve stopnje, da v kolikor presodi, da je za ugotovitev odločilnih dejstev v zadevi potreben izvedenec s področja, ki ga stranka ni predlagala, v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) tožnico opozori na pomanjkljivosti na področju dokaznega gradiva.
- Toženka ob zaključku dokazovanja z izvedencem glede strokovnosti, pravilnosti in popolnosti njegovega izvedenskega mnenja ni imela več nobenih pripomb. Primarno zato pritožbeno sodišče meni, da je toženka s pritožbenimi argumenti, s katerimi sedaj nasprotuje „uporabnosti“ oz. pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca, prepozna in da je ta del njenih pritožbenih navedb neupošteven.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006597
ZKP člen 52, 372, 372/4. KZ-1 člen 7, 135, 296.
nasilništvo - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - procesna predpostavka za uvedbo kazenskega pregona - predlog za pregon
Navedeni opis po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza definiciji kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 v delu, ki se nanaša na zakonski znak „spravljanja v podrejen položaj“.
Vsake protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje namreč ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo, saj gre pri takem ravnanju lahko za lažja kazniva dejanja, medtem ko je za kaznivo dejanje nasilništva značilno, da gre za izvajanje nasilja zaradi nasilja (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 166/2010 z dne 17.3.2011).
Ker pa na pravno opredelitev državnega tožilca sodišče ni vezano, bi zato moralo presoditi, da ima ravnanje obeh mladoletnic zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5. ZPIZ92 člen 202. ZTPPIZ člen 48, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - čas dela na kmetijskem posestvu
V skladu z določbami ZTPPIZ se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod tema pogojema, torej, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan. Ker je sodišče prve stopnje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo tožniku priznalo vtoževano obdobje zgolj na podlagi zaključka, da je delo na družinski kmetiji imelo elemente delovnega razmerja, hkrati pa ugotovilo, da ni izkazano, da bi bil tožnik za navedeno obdobje zavarovan, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z vštetjem v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu.