Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s plačilom dogovorjene obveznosti v izvensodni poravnavi in zato stranski intervenient, ki se je pravde udeleževal na strani tožene stranke, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 46, 51, 51/2. ZVEtL člen 23a, 23a/6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – izvajanje katastrskih vpisov – nagrada izvedencu – odmera nagrade – izdelava elaborata etažiranja – pisni izvid in mnenje – oprava izvedenskega dela
Delo pri izdelavi strokovne podlage za vpis stavbe v kataster stavb je opravljeno, ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa in o tem izda sklep, na podlagi katerega pri pristojnem upravnem organu zahtevo izvedbo vpisa. Šele tedaj je mogoče ovrednotiti opravljeno delo izvedenca pri izdelavi izvida in mnenja ter materialne stroške v zvezi z izvedenskim delom – izdelavo elaborata. Izvedencu pripadajo materialni stroški le za izdelavo končnega elaborata, na podlagi katerega sodišče pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo katastrskega vpisa.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih – seštevek dohodkov v davčnem letu
Iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranke v izjavo med drugim navedejo tudi podatke o vseh dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se navedejo podatki za fizično osebo, ki so podvrženi obdavčitvi in so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka mora torej pri izpolnjevanju izjave o premoženjskem stanju navesti seštevek njenih dohodkov v davčnem letu.
Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu, saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča.
sodba na podlagi pripoznave – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v pravdi – pripoznava tožbenega zahtevka – odgovor na tožbo – povrnitev stroškov odgovora na tožbo
Nepravično bi bilo, če bi morala stranka, ki je izgubila pravdo, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je ta povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem. Tožeča stranka je namreč tista, ki je dokazno gradivo začela zbirati prepozno in bi originalno oporoko ob zadostni skrbnosti lahko sodišču predložila že na zapuščinski obravnavi.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 251, 383, 386. ZIZ člen 41, 41/2, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti – začetek postopka osebnega stečaja – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik – vročanje sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem prekršena zakonska prepoved dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči, saj za tako odločitev v zakonu ni podlage.
Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
naročniška pogodba – pogodba o uporabi širokopasovnih storitev in nakupu opreme – nekvalitetna storitev – odstop od pogodbe – odprava napake – preprečitev odprave napake – pogodbena kazen – TV komunikator – spor majhne vrednosti
Toženec ni bil upravičen odstopiti od pogodbe, ker je sam tožnici onemogočil odpravo zatrjevane napake, zato je poleg neplačanih pogodbenih obveznosti dolžan tudi pogodbeno kazen, saj je kršil svojo zavezo, da ne bo neupravičeno prekinil naročniškega razmerja še 24 mesecev.
Škoda prvotožniku je nastala izključno zaradi dejanja samega prvotožnika (drugi odstavek 153. člena OZ), čemur se zavarovanka toženke ni mogla izogniti. Pritožbene trditve toženke o nepodanosti tudi objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, ker ni mogoče šteti, da je tožnikova škoda nastala kot neizogibna posledica vlaka kot nevarne stvari ali železniškega prometa kot nevarne dejavnosti, ampak kot izključna posledica neskrbnega ravnanja prvotožnika, zato pa tudi ni objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, so tako utemeljene, nasprotne pritožbene trditve prvotožnika pa neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK0006614
ZPP člen 217, 287. ZGD-1 člen 498. ZFPPIPP člen 14.
obstoj terjatve - ločitvena pravica - posojila družbi namesto lastnega kapitala - premoženje družbe - dokapitalizacija družbe
Po določbi 498. člena ZGD-1 družbenik, ki je v času, ko bi kot dober gospodarstvenik družbi moral zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku. Tako posojilo se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Obveznost družbenikov je, da skrbijo za zagotovitev gospodarskih pogojev za delovanje družbe in v zvezi s tem zlasti za zagotovitev kapitalske ustreznosti družbe. Pri tem morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Potrebna sredstva lahko družbeniki zagotovijo na različne načine, z dokapitalizacijo ali s posojili, vendar je svoboda financiranja omejena od trenutka, ko pride do insolvenčnega postopka. V primeru stečaja družbe so namreč upniki bistveno bolj varovani, če so bila dodatna sredstva zagotovljena z dokapitalizacijo kot če so bila zagotovljena s posojili, saj je posojila potrebno vrniti in njihov obstoj neposredno vpliva na možnost poplačila upnikov iz stečajne mase. Terjatve upnikov imajo zato logično prednost pred terjatvami družbenikov, ki pri pridobitvi terjatve niso ravnali kot dobri gospodarstveniki. Odločilno vprašanje v tej pravdi je zato, ali bi toženec v trenutku, ko je s svojo družbo sklepal posojilno pogodbo, moral kot dober gospodarstvenik družbo dokapitalizirati. V teoriji se tak položaj imenuje gospodarska kriza družbe.
Toženec je bil kot edini družbenik torej pred odločitvijo, ali družbo likvidira, ali pa ji zagotovi dodatna sredstva. Kljub temu, da družba ni več mogla sproti poravnavati obveznosti do dobaviteljev, da je bila po ugotovitvah Ministrstva za gospodarstvo visoko stečajno ogrožena, da je imela sklenjene neugodne pogodbe z dobavitelji, da je bila kreditno nesposobna (pri komercialnih bankah ni mogla dobiti kreditov), se je toženec vseeno odločil za nadaljevanje poslovanja družbe in ji je v ta namen zagotovil sredstva. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da bi toženec v taki situaciji kot dober gospodarstvenik moral družbo dokapitalizirati.
ZDR-1 člen 129, 130. Kolektivna pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP) člen 40, 55. KPOP-1 člen 62, 79.
dodatek za delovno dobo - dodatek za ločeno življenje – povračilo stroškov prehrane – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Tožena stranka je tožniku, takrat ko je delal v kraju A., zagotavljala prehrano (malico), zato ni upravičen še do povračila stroškov za malico. Ko pa je tožnik opravljal delo voznika na službeni poti, je prejemal dnevnice, ki so sicer namenjene stroškom pri opravljanju del in nalog na službeni poti, kamor pa sodijo tudi stroški prehrane. Če delodajalec delavcem zagotovi ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju (VIII Ips 469/2009). V kolikor bi morala tožena stranka plačati še stroške v denarju, bi šlo za dvojno plačilo.
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bilo dne 9. 7. 2015 v hišnem predalčniku na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka dvigniti. Ker tožena stranka pošiljke ni dvignila, je bilo priporočeno pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku, in to 25. 7. 2015. Ker je bila toženi stranki tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila toženi stranki, pravilno vročena, pritožbeni ugovor tožene stranke o nepravilni vročitvi ni utemeljen.
Tožena stranka je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, izobraževanje ob delu pa bi morala končati do 30. 10. 2012. Po določbi iz 6. alineje 3. člena pogodbe o izobraževanju je dolžna tožena stranka vrniti vse nastale stroške izobraževanja, med katere se šteje tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in neposredni stroški izobraževanja v primeru, da v navedenem roku ne dokonča izobraževanja. Tožena stranka do roka izobraževanja ni končala, niti ni v skladu s 4. členom pogodbe o izobraževanju prosila za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje izobraževanja, zato je dolžna toženi stranki vrniti vse nastale stroške izobraževanja.
ZPIZ-2 člen 394. ZPIZ-1 člen 26, 41, 41/2, 55, 193, 193/1.
starostna pokojnina - ponovna odmera - služenje vojaškega roka - dodana doba
Tožena stranka je obdobje služenja vojaškega roka upoštevala pri izračunu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za dodatno dobo, ki pa na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva. V zvezi z upoštevanjem nadomestil za čas začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) ni bistven znesek nadomestila, ki ga je prejemal tožnik, temveč je odločilna osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, ki jih je tožena stranka pravilno upoštevala pri odmeri starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se starostna pokojnina odmerila v višjem znesku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zaradi spremembe strukture kupcev je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja potreb pri delu, ki ga je opravljal tožnik (tehtanje, pakiranje in izdajanje blaga v manjše prepakirne enote, kar je predstavljalo temeljni del nalog tožnika na delovnem mestu skladiščnik - prodajalec). Del tožnikovih nalog, ki je še ostal, pa sta prevzela tožnikova sodelavca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je zato izpodbijana odpoved zakonita.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - predkupna pravica solastnika - osebni stečaj predkupnega upravičenca
Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.
Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.
nepredvidena nova škoda - nepredvidljivo poslabšanje zdravstvenega stanja - dodatna odškodnina po sklenjeni sodni poravnavi - bodoča škoda - zastaranje
Dodatno odškodnino je mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja (nepredvidene nove škode). Gre za táko poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZDSS-1 in ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Ta prepoved je namenjena zagotavljanju pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku (delovnem sporu) pa si nasproti stojita dve s procesnega vidika enakopravni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke - v njeno ustavno pravico do dokaza kot dela pravice do izjave v postopku. Uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic (pravice do zasebnosti), v pravdnem postopku (oz. individualnem delovnem sporu) ni nujno nezakonita. (prim. sodbe VS RS opr. št. II Ips 325/2010, opr. št. II Ips 274/2010). Kot je razvidno iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-472/02 z dne 7. 10. 2004, je izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, v pravdnem postopku lahko dopustna, če za to obstajajo utemeljene okoliščine.
V obravnavanem individualnem delovnem sporu je odločilno, da je bila tožnica posneta, medtem ko je posegla v zasebni prostor nekoga drugega - varovanca tožene stranke. Dejanje pa je bilo posneto na tožničinem delovnem mestu, med opravljanjem delovnih nalog. Za snemanje predala varovančeve nočne omarice, ki je varovančev zasebni prostor, se je tožena stranka v sodelovanju z nepokretnim varovancem in njegovim sinom odločila na podlagi ugotovitve, da je varovancu iz njegove nočne omarice izginjal denar. S tem se je zavarovala pravica do zasebnosti in pravica do zasebne lastnine varovanca tožene stranke, katerima je sodišče prve stopnje utemeljeno dalo prednost pred tožničino pravico do zasebnosti (ki je na delovnem mestu in hkrati na zasebnem mestu druge osebe, varovanca tožene stranke, omejena).
zavarovalna pogodba - odškodnina - zavarovalnina - riziko škode pred izlivom vode
Tožeča stranka ni imela zavarovanega rizika škode (pred izlivom vode), ki bi ji nastala na zalogah elektro materiala v pisarni, temveč je imela sklenjeno (dodatno) zavarovanje pred izlivom vode zgolj na zalogah v skladišču. Že zaradi tega je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine (zavarovalnine) utemeljeno zavrnilo. V tej zvezi namreč ni mogoče pritrditi pritožbeni kritiki, da je v konkretni zadevi pravno pomembno, da je tožeča stranka zaloge elektro materiala skladiščila tudi v pisarni.
gradnje avtoceste - pasivna legitimacija - naročnik gradnje - vzdrževalec avtoceste - izvajalec del - odškodninska odgovornost države - izgubljen dobiček - izpad prodaje rib - postavitev novega izvedenca - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzija
Tožnica je podala tako navedbe glede tega, povrnitev kakšne škode zahteva, hkrati pa je tudi predlagala, da sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja njenega obsega imenuje izvedenca. Dejstvo, da ni izrecno predlagala izvedenca finančne stroke, ne more biti odločilno in je bilo na sodišču prve stopnje, da v kolikor presodi, da je za ugotovitev odločilnih dejstev v zadevi potreben izvedenec s področja, ki ga stranka ni predlagala, v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) tožnico opozori na pomanjkljivosti na področju dokaznega gradiva.
- Toženka ob zaključku dokazovanja z izvedencem glede strokovnosti, pravilnosti in popolnosti njegovega izvedenskega mnenja ni imela več nobenih pripomb. Primarno zato pritožbeno sodišče meni, da je toženka s pritožbenimi argumenti, s katerimi sedaj nasprotuje „uporabnosti“ oz. pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca, prepozna in da je ta del njenih pritožbenih navedb neupošteven.
Prvotožena stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar, česar ni uveljavljala že v samem postopku. Glede na to, da bi prvotožena stranka vse svoje morebitne ugovore iz odgovora na pritožbo lahko uveljavljala v predmetnem postopku, stroški odgovora na pritožbo niso potrebni stroški postopka v smislu 155. člena ZPP in jih tako tožeča stranka ni dolžna povrniti prvotoženi stranki.