PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081169
ZGD člen 258. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 254.
odškodninska odgovornost poslovodje – veriženje pogodb – protipravnost – izvedensko mnenje – predlog za postavitev novega izvedenca
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega znanja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri nanj zanesti. Pritožnik pa zgolj s ponavljanjem že podanih navedb o nesmotrnosti posla ni vzbudil dvoma v ustreznost in strokovnost mnenja izvedenke.
Sodelovanje družbe I. A. v spornem poslu ni bilo nerazumno, nepotrebno in negospodarno, kot je to zatrjevala tožeča stranka. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Dolžnica bi lahko v tej fazi postopka, ko je postal sklep o izvršbi že pravnomočen, le še vložila ugovor, ki bi temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Takega dejstva, ki je časovno kasnejši od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi pa dolžnica ni navedla.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
dediščinska tožba – tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja – dediči – zastaranje – pravno nasledstvo – dokazna ocena
Materialnopravno pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožba v tem obsegu ni dediščinska tožba. Pravico do ugotovitve obsega skupnega premoženja in solastninskega deleža na njem je imela že pokojna, pri čemer gre za upravičenje lastninskopravne narave. Tožnica izvaja svoja upravičenja iz upravičenja pokojne matere proti očetu oziroma sedaj toženki (njegovi izvenzakonski partnerki) kot eni izmed dedinj. Ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo in ki ne zastara, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Takšen zahtevek je tožničina mati imela proti možu ves čas, vse do trenutka svoje smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopila tožnica kot njena dedinja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084681
SPZ člen 9, 40, 60, 64, 64/2. ZKP člen 220.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – dobra vera – domneva dobre vere – odplačnost posla – registracija dejavnosti prodajalca – standardna klasifikacija dejavnosti – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – zaseg predmetov
Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.
Dajatveni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice se medsebojno izključujeta; gre bodisi za izvedeno bodisi za izvorno pridobitev lastninske pravice. V danem primeru je tožnik s svojimi trditvami narekoval presojo sodišča o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni (izvedeni) način, ki je temeljil na sporni izjavi, zato sodišče pravilno ni ugodilo ugotovitvenemu zahtevku.
izbris subjekta iz sodnega registra – poslovni naslov – izjava lastnika objekta – preklic izjave – zavrženje vloge
Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.
postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis v sodni register - procesna sposobnost - notar - predhodni preizkus in vročitev predloga - pridobitelj poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063296
OZ člen 935, 935/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 107, 215.
paketno zavarovanje premoženja - vlomsko zavarovanje - zavarovalni primer - vlom - trenutek sklepanja zavarovalne pogodbe - okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti - nevarnostne okoliščine - seznanjenost s pomembnimi okoliščinami - nepopolnost prijave - neustreznost varnostnih elementov - varnostni sistem - izpolnjevanje pogojev - primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave - fotokopija knjige sklepov - listina v fotokopiji - verodostojnost listine - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje višine odtujene gotovine v sefu - pravilo o dokaznem bremenu - obveznosti zavarovalnice - popolnost prijave - tek zakonskih zamudnih obresti
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. Zgolj razlog, da je listina v fotokopiji, torej še ne pomeni, da ni verodostojna.
Tožeča stranka je ob sklepanju pogodbe izpostavila prav vse pomembne okoliščine, da je tožena stranka lahko opravila oceno nevarnosti. Upoštevaje takšno stanje je slednja privolila v sklenitev zavarovalne pogodbe. V kolikor se navedeni pogoji toženi stranki niso zdeli ustrezni, bi morala tožečo stranko na to opozoriti. Tega pa ni storila. Zato se na dejstvo, da varnostni sistem v prostorih tožeče stranke ni bil skladen s klavzulo K-3, sedaj ne more več sklicevati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071246
SPZ člen 66, 66/3. SZ-1 člen 177, 177/1. OZ člen 3, 14, 51, 55/1, 52, 507, 513, 513/3. ZZK-1 člen 13.
tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe s tožnikoma – prodaja nepremičnine – solastnina – zakonita predkupna pravica – ponudba predkupnemu upravičencu – ponudba za sklenitev prodajne pogodbe – odpoved predkupni pravici – prosto urejanje obligacijskih razmerij – neobličnost
Predkupni upravičenec se lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov (prvi odstavek 51. člena), odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – odločitev o višini zahtevka – ocena stroškov izletov – strošek prevoza na zunajšolske aktivnosti – strošek obiskovanja verouka – strošek uporabe računalnika – strošek prevozov v zvezi s stiki – neobstoj pogojev za poseg v preživninsko obveznost
Utemeljeno toženec izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je treba med preživninske stroške za čas po 10. 8. 2015 upoštevati tudi strošek prevozov v zvezi s stiki v znesku 90,00 EUR. Pravica otroka do stikov s staršem pri katerem ne živi, je primarno otrokova pravica. Stroški, ki nastajajo v zvezi z omogočitvijo stikov, so stroški njegovih staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da bi lahko tožničini mesečni dohodki glede na njeno izobrazbo, delazmožnost, mladost in veščine, ki jih obvlada, znašali vsaj med 700,00 do 800,00 EUR mesečno.
OZ člen 193. ZD člen 142, 142/1, 142/3. ZPP člen 78, 78/1, 140, 140/1, 142, 142/3, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – dvom o procesni sposobnosti toženke – nujno sosporništvo – ugovor zastaranja – sklepčnost tožbe – zamudne obresti – obseg vrnitve – odpravljiva nesklepčnost
Ker pritožbene navedbe o nerazsodnosti prve toženke zaradi dementnosti vzbujajo dvom o tem, ali ji je bila tožba pravilno vročena, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je vročilnico o prejemu tožbe in poziva za odgovor nanj podpisala drugotoženkina snaha, pritožnica pa ne zatrjuje, da ne bi bila članica istega gospodinjstva, očitek o napačni vročitvi ni utemeljen.
Ker obveznost tožencev izvira iz dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove, toženci niso nujni sosporniki.
Ker je ugovor zastaranja povezan z dejstvi, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana, v pritožbi ni upošteven.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
spor majhne vrednosti – vročanje pisanj – dopolnitev tožbe – fikcija vročitve – narok v sporu majhne vrednosti – priznanje dejstev
Glede na trditveno podlago strank je za odločitev v sporu zadoščala listinska dokumentacija v spisu. Pritožbeno sodišče se s tem strinja, saj toženec dopolnitvi tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni nasprotoval.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.