povrnitev stroškov v družinskih sporih – povrnitev stroškov po prostem preudarku – prosti preudarek
Odločanje po prostem preudarku sicer temelji na presoji vseh okoliščin konkretnega primera, a ne tako, da se vse avtomatično vrednostno izenači in vsak trpi svoje stroške oz. jih trpijo vsi po enakih deli. Prosti preudarek tudi ni nekaj arbitrarnega, ampak nujno vključuje hierarhično vrednotenje posameznih odločilnih okoliščin vsakega konkretnega primera v njihovem medsebojnem razmerju in v razmerju do zaključkov sodnega postopka.
Sodišče je pri presoji upravičenega interesa posameznega udeleženca postopka presojalo dejavnost, s katero se ti ukvarjajo, njihovo usposobljenost za delo z nepremičninami, stanovanjske razmere, osebne potrebe, dosedanje delo na kmetiji in vlaganja v nepremičnine.
Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084428
ZD člen 214, 214/3. ZZZDR člen 10b, 191. ZPP člen 392.
dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – skrbništvo – skrbnik za poseben primer – odobritev dednega dogovora s strani centra za socialno delo
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – objektivna žaljivost – izražanje v obrazložitvah sodnih odločb – vrednostna ocena – dokazovanje – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Upoštevaje dejstvo, da predpostavka protipravnosti (objektivne žaljivosti) v zvezi s spornim zapisom ni podana (izkazana), je za odločitev o tožbenem zahtevku okoliščina, ali so in kako mediji o njem (torej o zapisu) poročali, nerelevantna, očitki o opustitvi potrebnega materialno-procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje glede predložitve medijskih prispevkov v fizični obliki pa posledično neutemeljeni.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.
prevod po sodnem tolmaču - odmera nagrade - število znakov prevoda
Pritožba pritožnice torej utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v Pravilniku, ki v prvem odstavku 49. člena določa tarifo za vrednotenje dela tolmačev, ki jo je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade sodnim tolmačem za opravljene prevode, ni imelo podlage, da po priglašenem stroškovniku ne upošteva delov prevodov zato, ker se posamezni deli prevodov ponavljajo. Sodna tolmačka utemeljeno navaja, da šteje vsak znak brez presledka, ne glede na to, kolikokrat se ponovi, v skladu s Pravilnikom pa ena stran šteje 1.500 znakov brez presledkov.
Za verjetnost terjatve bi morala tožeča stranka z verjetnostjo izkazati utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz družbe A. A. d d. o. o. - kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala z verjetnostjo izkazati, da tožena stranka s svojim ravnanjem družbi A. A. d. o. o. povzroča škodo ali da za to obstoji kakšen drug utemeljen razlog.
Določba 41. člena ZGD-1 ni kogentna. Že iz nje same je namreč razvidno, da lahko akt o ustanovitvi družbe prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopuščeno delovati v konkurenčni družbi.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081169
ZGD člen 258. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 254.
odškodninska odgovornost poslovodje – veriženje pogodb – protipravnost – izvedensko mnenje – predlog za postavitev novega izvedenca
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega znanja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri nanj zanesti. Pritožnik pa zgolj s ponavljanjem že podanih navedb o nesmotrnosti posla ni vzbudil dvoma v ustreznost in strokovnost mnenja izvedenke.
Sodelovanje družbe I. A. v spornem poslu ni bilo nerazumno, nepotrebno in negospodarno, kot je to zatrjevala tožeča stranka. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
merila avtorskega dela – narodno zabavna oddaja – avtorsko delo – duhovna stvaritev – stvaritev – individualnost – ideja – izraz ideje
Po stališču pravne teorije se glede elementa individualnosti pri avtorskem delu ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Ta pa lahko črpa iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva. Če pa avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno, iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko pravno varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo in za subjektivno novost. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tudi če je tožeča stranka črpala iz splošne kulturne dediščine, ni mogoče avtorsko pravno priznati avtorstva izvirni kombinaciji posameznih elementov avtorsko pravnega dela, kot je bilo že doslej obrazloženo.
Koncept oddaje tožeče stranke se je od drugih razlikoval v tem, da so ljudje v drugih oddajah sedeli, v oddaji tožeče stranke pa je bilo prešerno vzdušje, vse je potekalo v živo tako nastopajoči kot tudi glasba, v drugih oddajah so bili določeni deli posneti in so se posnetki predvajali v oddaji.
Sodišče vidi dodano vrednost v kombinaciji video razglednice in predstavitve kraja s strani župana ali druge znane osebnosti. Vključevanje gledalcev iz posameznih regij in predstavljanje zanimivih posebnežev, kar je treba razlikovati od glasbenih tekmovanj, še ni bilo videno v tipu narodno zabavnih oddaj. Zato je tudi temu elementu sodišče priznalo pomembno stopnjo individualnosti.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – odločitev o višini zahtevka – ocena stroškov izletov – strošek prevoza na zunajšolske aktivnosti – strošek obiskovanja verouka – strošek uporabe računalnika – strošek prevozov v zvezi s stiki – neobstoj pogojev za poseg v preživninsko obveznost
Utemeljeno toženec izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je treba med preživninske stroške za čas po 10. 8. 2015 upoštevati tudi strošek prevozov v zvezi s stiki v znesku 90,00 EUR. Pravica otroka do stikov s staršem pri katerem ne živi, je primarno otrokova pravica. Stroški, ki nastajajo v zvezi z omogočitvijo stikov, so stroški njegovih staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da bi lahko tožničini mesečni dohodki glede na njeno izobrazbo, delazmožnost, mladost in veščine, ki jih obvlada, znašali vsaj med 700,00 do 800,00 EUR mesečno.
postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis v sodni register - procesna sposobnost - notar - predhodni preizkus in vročitev predloga - pridobitelj poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063296
OZ člen 935, 935/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 107, 215.
paketno zavarovanje premoženja - vlomsko zavarovanje - zavarovalni primer - vlom - trenutek sklepanja zavarovalne pogodbe - okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti - nevarnostne okoliščine - seznanjenost s pomembnimi okoliščinami - nepopolnost prijave - neustreznost varnostnih elementov - varnostni sistem - izpolnjevanje pogojev - primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave - fotokopija knjige sklepov - listina v fotokopiji - verodostojnost listine - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje višine odtujene gotovine v sefu - pravilo o dokaznem bremenu - obveznosti zavarovalnice - popolnost prijave - tek zakonskih zamudnih obresti
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. Zgolj razlog, da je listina v fotokopiji, torej še ne pomeni, da ni verodostojna.
Tožeča stranka je ob sklepanju pogodbe izpostavila prav vse pomembne okoliščine, da je tožena stranka lahko opravila oceno nevarnosti. Upoštevaje takšno stanje je slednja privolila v sklenitev zavarovalne pogodbe. V kolikor se navedeni pogoji toženi stranki niso zdeli ustrezni, bi morala tožečo stranko na to opozoriti. Tega pa ni storila. Zato se na dejstvo, da varnostni sistem v prostorih tožeče stranke ni bil skladen s klavzulo K-3, sedaj ne more več sklicevati.