OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072515
OZ člen 619. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi – podjemna pogodba – končni obračun izvedenih del – soizvajalci
Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja.
Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki).
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
Dajatveni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice se medsebojno izključujeta; gre bodisi za izvedeno bodisi za izvorno pridobitev lastninske pravice. V danem primeru je tožnik s svojimi trditvami narekoval presojo sodišča o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni (izvedeni) način, ki je temeljil na sporni izjavi, zato sodišče pravilno ni ugodilo ugotovitvenemu zahtevku.
Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082177
ZPP člen 274, 333, 333/1. OZ člen 33, 33/5.
dedni dogovor – ničnost dednega dogovora – pravni interes za tožbo – razdružitev solastnega premoženja – predpogodba – rok za sklenitev glavne pogodbe – pritožba – dodatna predložitev dokumentacije v pritožbi – prekluzivni rok za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Dolžnica bi lahko v tej fazi postopka, ko je postal sklep o izvršbi že pravnomočen, le še vložila ugovor, ki bi temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Takega dejstva, ki je časovno kasnejši od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi pa dolžnica ni navedla.
razmerja med starši in otroki – preživnina – potrebe upravičenca – porazdelitev preživninskega bremena – življenjski standard – terjatve iz naslova zakonite preživnine – prednost pri poplačilu
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev. Preživninsko breme mora biti med zavezanca pravično porazdeljeno.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.
postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis v sodni register - procesna sposobnost - notar - predhodni preizkus in vročitev predloga - pridobitelj poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 307, 307/1.
odpust obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper premoženje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva
Zmotno je pritožbeno stališče, da je pri presoji ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP treba upoštevati le tista kazniva dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1. Na KZ-1 se namreč določilo 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sklicuje.
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP je treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - prihod na narok - pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo že s prejšnjim sklepom, zoper katerega dolžnik ni vložil pritožbe, in vsi pritožbeni razlogi, ki jih navaja v pritožbi zoper sklep o končanju stečajnega postopka, so zaradi tega pravno nepomembni.
izbris subjekta iz sodnega registra – poslovni naslov – izjava lastnika objekta – preklic izjave – zavrženje vloge
Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.
spor majhne vrednosti – vročanje pisanj – dopolnitev tožbe – fikcija vročitve – narok v sporu majhne vrednosti – priznanje dejstev
Glede na trditveno podlago strank je za odločitev v sporu zadoščala listinska dokumentacija v spisu. Pritožbeno sodišče se s tem strinja, saj toženec dopolnitvi tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni nasprotoval.