hipotekarni upnik – ločitvena pravica – preizkus ločitvene pravice – fikcija prijave ločitvene pravice
Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo).
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022848
OZ člen 190, 336, 336/1, 338, 346. SPZ člen 29. ZD člen 132, 141, 142. ZDen člen 77, 78, 78/2. ZPP člen 228, 286. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 32. ZST-1B člen 7.
zahtevek za vrnitev zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pogoji za dediščinsko tožbo - posestnik zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - prepozni dokazni predlogi - plačilo sodne takse za podrejeni in alternativni zahtevek
Dokler zapuščinski postopek ni končan, v pravdi še ni mogoče odločati o delitvi stvari, ki spadajo v zapuščino, kakor tudi ne odločati o pravici tožnikov (dedičev) do posesti spornih nepremičnin, ki spadajo v zapuščino, in še manj prisojati denarne zneske, ki tvorijo zapuščinsko maso.
začasna nezmožnost za delo - pretežno opravljanje dela - bistvena vsebina dela
Tožnik je pretežni čas delovnih obveznosti delovnega mesta hišnika - vzdrževalca v spornem obdobju opravljal težja dela (pripravljal kesone, kosil travo), ki so zahtevala moč in dodatne napore, lažja dela kot so zamenjava luči ali vtičnic pa je opravljal na lestvah in v prisilnih držah v primerih, če je prišlo do okvar, te pa prihajajo le občasno in niti ni nujno vsakodnevno. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga tožnik pretežno opravlja in da je tudi pri tožniku začasno nezmožnost za delo potrebno ocenjevati za dela in naloge, ki v tem času predstavljajo bistveno vsebino delo. Ker je tožnik pretežni čas delovnih obveznosti v spornem obdobju opravljal težja dela, za ta pa po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni bil zmožen, je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju utemeljen.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.
prekluzivni rok za vložitev tožbe - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe
Razlaga sodbe kot konkretnega pravnega akta nujno privede k sklepu, da so subjekti konkretnega pravnega pravila, določenega v izreku, tisti subjekti, ki so navedeni v uvodu sodbe. To velja tem bolj, ker sta s spremenjenim tožbenim zahtevkom tudi glede zahtevka, o katerem je odločeno pod pod točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje, zajeta oba toženca.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2/2.
sodni cenilec – sodni izvedenec – kaznovanje izvedenca – izdelava izvida in mnenja – zamuda z izdelavo izvedenskega mnenja
Zato, ker se na okoliščine, ki jih navaja šele v pritožbi, izvedenec ne more več uspešno sklicevati, je neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.