CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0073732
ZFPPIPP člen 49, 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-3, 122/4, 122a, 283, 376, 377. ZGD-1 člen 390. ZPP člen 274.
izpodbijanje sklepa skupščine delniške družbe – stečaj nad toženo stranko – AJPES – prenehanje statusa delničarja – pravni interes za tožbo – pravdno upravičenje – zavrženje tožbe – nenavajanje pravne podlage v sodbi
Čim je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra.
Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa, ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.
upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – etažna lastnina – skupnost lastnikov – aktivna legitimacija – terjatev skupnosti etažnih lastnikov – terjatev upravnika
Kadar skupnost lastnikov stanovanj, ki opravlja upravniške posle, uveljavlja terjatev, ki izvira iz poslov upravljanja večstanovanjske stavbe, je podana njena aktivna legitimacija.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022848
OZ člen 190, 336, 336/1, 338, 346. SPZ člen 29. ZD člen 132, 141, 142. ZDen člen 77, 78, 78/2. ZPP člen 228, 286. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 32. ZST-1B člen 7.
zahtevek za vrnitev zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pogoji za dediščinsko tožbo - posestnik zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - prepozni dokazni predlogi - plačilo sodne takse za podrejeni in alternativni zahtevek
Dokler zapuščinski postopek ni končan, v pravdi še ni mogoče odločati o delitvi stvari, ki spadajo v zapuščino, kakor tudi ne odločati o pravici tožnikov (dedičev) do posesti spornih nepremičnin, ki spadajo v zapuščino, in še manj prisojati denarne zneske, ki tvorijo zapuščinsko maso.
začasna nezmožnost za delo - pretežno opravljanje dela - bistvena vsebina dela
Tožnik je pretežni čas delovnih obveznosti delovnega mesta hišnika - vzdrževalca v spornem obdobju opravljal težja dela (pripravljal kesone, kosil travo), ki so zahtevala moč in dodatne napore, lažja dela kot so zamenjava luči ali vtičnic pa je opravljal na lestvah in v prisilnih držah v primerih, če je prišlo do okvar, te pa prihajajo le občasno in niti ni nujno vsakodnevno. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga tožnik pretežno opravlja in da je tudi pri tožniku začasno nezmožnost za delo potrebno ocenjevati za dela in naloge, ki v tem času predstavljajo bistveno vsebino delo. Ker je tožnik pretežni čas delovnih obveznosti v spornem obdobju opravljal težja dela, za ta pa po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni bil zmožen, je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju utemeljen.
varnostni pas – soprispevek – mladoletna otroka – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana nepremoženjska škoda – odškodnina za telesne bolečine – krvaveče dlesni – zatečena zgornja ustnica
Mladoletna otroka, ki sta sedela skupaj z mamo na zadnjih sedežih, nista bila pripeta z varnostnim pasom. Sodišče prve stopnje je njun soprispevek ocenilo na 25 %. Pritožnika menita, da je taka odločitev nepravilna, ker sama (ob dogodku sta bila stara 2 in 4 leta), varnostnega pasu nista mogla namestiti, zaradi ravnanja njunih staršev pa jima ni mogoče naprtiti soprispevka. Očitek ni utemeljen, saj, poenostavljeno povedano, zavarovanki tožene stranke ni mogoče naprtiti odgovornosti za tisti obseg škode, ki ni v vzročni zvezi z njenim ravnanjem.