storitev prevzemanja odpadkov - spremenjene okoliščine - sprememba cene - ustni dogovor o zvišanju cene - sprememba pogodbe - teorija realizacije - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj
V 7. členu Pogodbe je določeno, da Pogodba velja do drugačne rešitve problematike odlaganja odpadkov na območju občine. V času, ko naj bi bil po trditvah tožeče stranke sklenjen ustni dogovor o zvišanju cene (ki bi vključevala višji strošek odvoza in okoljske takse), je torej Pogodba še veljala. Ustni dogovor bi torej lahko kvečjemu pomeni spremembo Pogodbe, ne pa nove pogodbe. V spornem obdobju se je torej glede obveznosti tožeče stranke izvajala Pogodba (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), tožena stranka pa ni nikoli plačala višje cene (kar ni sporno), zato s sklicevanjem na teorijo realizacije glede ustnega dogovora tožeča stranka ne more uspeti.
odlog izvršbe – odlog, predlagan za več kot eno leto – podaljšanje odloga – ustavitev izvršbe
Časovna omejitev možnosti odloga izvršbe uresničuje temeljni namen izvršilnega postopka, ki je prisilna izvršitev zahtevkov, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, ne pa trajanje izvršilnih postopkov v nedogled, da bi se upnik izognil morebitnemu zastaranju. Časovna omejitev odloga izvršbe ne pomeni poslabšanja pravnega položaja upnika, saj ta ohrani pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe v primeru, da pride do pravne posledice ustavitve izvršbe. V primeru, da upnik predlaga odlog izvršbe za daljši čas od enega leta, je treba izvršbo ustaviti.
Ključen kriterij za (ne)uporabo drugega odstavka 82. člena OZ je (ne)spornost pogodbenih določil. Navedena določba namreč govori „spornih“ in ne morda o „nejasnih“ določbah. To pa pomeni, da lahko stranka tudi v primeru na videz jasnega pogodbenega zapisa v pravdi uveljavlja, da je sporen in da je bil skupen namen pogodbenih strank drugačen, kot je na prvi pogled videti iz zapisa pogodbe.
umik tožbe – vknjižba, dosežena v drugem sodnem postopku – pravdni stroški
Dejstvo, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje pravde zaradi vknjižbe toženca v zemljiško knjigo, ker je v drugem sodnem postopku medtem že dosegel takšno vknjižbo in zato tožbo umika, ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek in mu zato tožnik ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0069208
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 20a/3, 36, 42. ZPotK-1 člen 15. ZPP člen 7, 120, 120/2, 140, 142.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – odstop od pogodbe – odstopno upravičenje – potrošnik – trditveno in dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vrnitev v prejšnje stanje – narok – vročitev članu gospodinjstva
Stranke so bile izrecno opozorjene na določbo 20.a člena ZIZ, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določbo 13. člena Pogodbe o stanovanjskem kreditu, po kateri je dolžnica (kreditojemalka) prav pritožnica, ostali dolžniki pa so označeni kot solidarni poroki in plačniki oziroma zastavitelji. Po določbi 13. člena Pogodbe ima banka pravico odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi in stroški pred potekom roka za vračilo, če kreditojemalec ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi, kar pomeni, da je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnim opominom banke niti v dodatnem 15-dnevnem roku ne poravna.
Po 15. členu ZPotK-1 je upnik dolžan najprej dolžnika, ki je potrošnik, opomniti k plačilu in mu dati dodatni rok za izpolnitev obveznosti, šele če se ta rok neuspešno izteče, lahko upnik uresniči oblikovalno upravičenje in uresniči odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
Trditvena podlaga drugega dolžnika v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje je bila sklepčna. Drugi dolžnik je zatrjeval odsotnost v relevantnem obdobju (vsaj po vročitvi sklepa o izvršbi pa vse do izteka ugovornega roka), v dokaz zatrjevanega pa predlagal račun in lastno zaslišanje. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZPP lahko sodišče odloči izven naroka samo, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odsotnost stranke v celotnem času od vročitve dalje to ni, zato bi moralo sodišče za izvedbo dokaznega postopka izpeljati narok.
varstvo lastninske pravice– vrnitveni zahtevek – vrnitev individualno določene stvari – zaščita pred vznemirjanjem – protipravno vznemirjanje lastnika – priznana dejstva – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Zaradi zmotne presoje, da gre za priznana dejstva, ki jih v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, in zaradi izostanka dokazne ocene glede ugotovitve o obstoju zaključene celote med spornimi stvarmi na tožničinih nepremičninah in nepremičninami v lasti tožencev, je podan dvom o obstoju odločilnih dejstev, ki bi nudila podlago za ugoditev zahtevku. Gre torej za kršitve, ki bi mogle vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
pritožba – pravočasnost pritožbe – sklep o ugovoru – izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožba poslana nepristojnemu sodišču – pravni pouk – nevednost vložnika – očitna pomota vložnika
Pritožba kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je izročena v roku pristojnemu sodišču in ne kateremukoli sodišču. Ker je bila pritožba tudi napačno naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru in ne le napačno poslana temu kot nepristojnemu sodišču, ne gre za očitno pomoto. Prvostopno sodišče je upnika s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu pravilno poučilo, da je treba pritožbo vložiti pri sodišču, ki je izpodbijani sklep izdalo, zato vložitve pritožbe nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082216
URS člen 22. ZPreZP-1 člen 3, 6, 6/1. ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 157, 157/7, 168. URS člen 125. ZDDV-1 člen 3, 33, 33/6, 40, 81. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 7. ZPP člen 214.
gospodarski subjekt – stroški odkrivanja kršiteljev – stroški terenskega preverjanja – stroški kolektivne organizacije – vezanost sodišča na ustavo in zakon – višina primernega nadomestila – skupni sporazum o višini nadomestila – pravna narava skupnega sporazuma – obračun DDV – obdavčljivi dogodek – stopnja DDV – enako varstvo pravic
Stroški odkrivanja kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic so vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Terenskih kontrol torej tožnik ni izvajal zato, ker je toženec javno priobčeval fonograme, pač pa zato, ker je to njegova zakonska obveznost. Nadzor bi moral opravljati, četudi bi bilo kršilcev zelo malo ali pa nobenega.
Ker ima tožnik pooblastilo, da nadomestila za uporabo fonogramov izterjuje v svojem imenu (vendar za račun proizvajalcev fonogramov), je dolžan obračunati in plačati tudi DDV.
Ker je obveznost obračuna davka vezana na obdavčljivi dogodek, ni bistveno, ali je bila v zvezi s storitvijo – predvajanjem fonograma – sklenjena pogodba ali ne. Ker je tožnik dolžan plačati davek na dodano vrednost, ga je upravičen zaračunati tožencu.
procesni pobotni ugovor - odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota - oblikovanje izreka sodbe - ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve - pravnomočnost - zavrženje pobotnega ugovora
O terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, se v izreku sodbe odloči tako, da se ugotovi obstoj ali neobstoj te terjatve.
V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP je sodišče druge stopnje zavrglo pobotni ugovor, potem ko je ugotovilo, da je bilo o obstoju oziroma o neobstoju odškodninske terjatve v celotni višini 5.997,09 EUR že pravnomočno razsojeno.
Z delitvijo prenehajo (solastninski) deleži na nerazdeljeni stvari oz. v primeru skupnega premoženja lastninska upravičenja na skupnih stvareh (skupnem premoženju). Vsak od upravičencev do delitve izgubi lastninsko upravičenje na delu stvari (ali eni stvari), na drugem delu (ali na drugi stvari) pa ga pridobi. Vse v skladu s solastninskimi deleži oz. deleži na skupnem premoženju. Če je premoženje zaradi delitve s sodno odločbo treba vrednotiti, je relevantna njegova vrednost v času odločanja.
Iz tožbenih trditev izhaja, da so predmet davčne izvršbe dolžnikova denarna sredstva (za kar priloži sklep o davčni izvršbi), vendar pa hkrati tudi navaja, da dolžnik pri njej nima denarnih sredstev na računu, saj je bil transakcijski račun dolžnika pri tožeči stranki dne 9. 7. 2013 zaprt. Tožeča stranka torej ne zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe, kot je opredeljen s sklepom o davčni izvršbi, torej na dolžnikovih denarnih sredstvih, ki jih ima na računih pri banki pravico, ki preprečuje izvršbo, temveč trdi, da dolžnik pri njej nima odprtega računa in zato tudi ne denarnih sredstev. Tožeča stranka s tožbenimi trditvami - četudi bi se izkazalo, da so resnične – ne more doseči pravne posledice, ki jo zahteva s tožbenima zahtevkoma.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – poziv na dopolnitev predloga – ugovor zoper sklep procesnega vodstva – zavrženje ugovora
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča in ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ničnost kupoprodajne pogodbe – izpodbojnost kupoprodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – priposestvovalna doba pravnega prednika – izguba posesti nepremičnine – pomanjkljiva dokazna ocena
Zaradi napačnega zaključka prvega sodišča, da je tožnikov pravni prednik izgubil posest na nepremičnini, ker je opustil njeno čiščenje, je zmoten zaključek glede (ne)izpolnitve pogoja priposestvovalne dobe 10-ih let.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom
Ker toženec ni pridobil lastninske pravice na vozilu, druge podlage za njegovo posest pa ni zatrjeval, je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da toženec poseduje sporno vozilo brez pravne podlage in ga je zato dolžan izročiti tožnici.
osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – razlogi za insolventnost – možnost poplačila dolga – odločitve v podobnih primerih
Pritožnik sodišču konkretno ne očita nobene kršitve določb postopka, s trditvami, da odločitev v tej zadevi občutno odstopa od odločitev sodišč v drugih podobnih primerih, pa smiselno uveljavlja kršitev pravice do enakega obravnavanja strank pred sodiščem. Da bi sodišče lahko presojalo navedeni pritožbeni očitek, bi moral pritožnik navesti konkretne podobne primere, na katere misli.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 157, 157/6. ZPreZP-1 člen 14. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 4.
sorodne pravice – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – plačilo DDV
Nepravilno je stališče, da bi DDV tožeča stranka lahko zahtevala le v primeru sklenitve pogodbe med pravdnima strankama. Stranka je v primeru storitve, ki je obdavčena z DDV, do DDV upravičena tudi v primeru neupravičene obogatitve in ne le pri pogodbenem razmerju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023441
KZ-1 člen 220, 220/1, 314, 314/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – poškodovanje tuje stvari – povzročitev splošne nevarnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, katerega opis je vsebovan v opisu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (razen abstraktnega dela), za katerega je bila zoper obdolženca pravnomočno zavrnjena obtožba. O tem kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari, torej o istem historičnem dogodku, je bilo odločeno na način, zaradi katerega velja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari.
prevzem neunovčljivega premoženja – načrt prve razdelitve – ugovor proti načrtu prve razdelitve – sklep o prvi razdelitvi – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – ozka razlaga določb o zavrženju pritožbe – plačilo stroškov stečajnega postopka
Zavrženje pritožbe pomeni zavrnitev njenega obravnavanja in torej popolno odklonitev sodnega varstva. Že iz tega razloga terja odločitev o zavrženju posebno previdnost in v dvomu ozko razlago. Pritožba tako nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, s pritožbo zoper sklep o prvi razdelitvi je dovoljeno uveljavljati (oziroma mora sodišče paziti na) absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
Stališče, da s pritožbo zoper sklep o razdelitvi ni mogoče uveljavljati (najhujših) kršitev procesnega in materialnega prava, če teh pritožnik ni uveljavljal v ugovoru zoper načrt prve razdelitve, bi pomenilo prehud in nesorazmeren poseg v pravni položaj prizadetih udeležencev, ki ga interes po hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka ne more upravičiti.
Če vsi stroški ob izdaji načrta končne razdelitve še ne bi bili določeni, bi prevzemnika neunovčljivega premoženja postavili v pravno povsem nevzdržen položaj, da ugovarja zoper višino tistih v načrtu razdelitve predvidenih stroškov, ki bodo še predmet sodnega preverjanja ob izdaji sklepov o nagradah oz. izdaji soglasij. Poleg tega se morajo v sklepu o končni razdelitvi naloženi stroški tudi v celoti ujemati z že odobrenimi oz. priznanimi v pravnomočnih sklepih. Na te pogoje in medsebojno skladnost odločitev o stroških je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
KZ-1 člen 216. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor dolžnika - dolžnost obrazložitve - med strankama sporna in nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme dolžnika glede delnih plačil - pritožbene novote - zloraba izvršbe
Dolžnica je bila ob prejemu sklepa o izvršbi poučena, da mora svoj ugovor obrazložiti na način, da navede tako dejstva, s katerimi ga utemeljuje, kot tudi predloži dokaze za svoje trditve. Dolžničino pričakovanje, da se bo upnica strinjala z njenimi trditvami glede zatrjevanih delnih plačil, glede na pojasnjeno trditveno in dokazno breme ni pravno upoštevno in spada v njen riziko.