prevzem neunovčljivega premoženja – načrt prve razdelitve – ugovor proti načrtu prve razdelitve – sklep o prvi razdelitvi – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – ozka razlaga določb o zavrženju pritožbe – plačilo stroškov stečajnega postopka
Zavrženje pritožbe pomeni zavrnitev njenega obravnavanja in torej popolno odklonitev sodnega varstva. Že iz tega razloga terja odločitev o zavrženju posebno previdnost in v dvomu ozko razlago. Pritožba tako nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, s pritožbo zoper sklep o prvi razdelitvi je dovoljeno uveljavljati (oziroma mora sodišče paziti na) absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
Stališče, da s pritožbo zoper sklep o razdelitvi ni mogoče uveljavljati (najhujših) kršitev procesnega in materialnega prava, če teh pritožnik ni uveljavljal v ugovoru zoper načrt prve razdelitve, bi pomenilo prehud in nesorazmeren poseg v pravni položaj prizadetih udeležencev, ki ga interes po hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka ne more upravičiti.
Če vsi stroški ob izdaji načrta končne razdelitve še ne bi bili določeni, bi prevzemnika neunovčljivega premoženja postavili v pravno povsem nevzdržen položaj, da ugovarja zoper višino tistih v načrtu razdelitve predvidenih stroškov, ki bodo še predmet sodnega preverjanja ob izdaji sklepov o nagradah oz. izdaji soglasij. Poleg tega se morajo v sklepu o končni razdelitvi naloženi stroški tudi v celoti ujemati z že odobrenimi oz. priznanimi v pravnomočnih sklepih. Na te pogoje in medsebojno skladnost odločitev o stroških je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 97, 126, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1. ZOdvT člen 4, 4/1.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo odvetniških storitev - dogovor o višini nagrad - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odvetnik
Ker je upraviteljica z odvetnikom sklenila dogovor, je stališče sodišča prve stopnje, da je treba nagrado odvetniku obračunati po določilih ZOdvT, zmotno. Odvetnik ima pravico zahtevati plačilo opravljenih storitev po dogovoru. Pri tem je treba upoštevati, da se je upraviteljica, upoštevaje seštevek vseh storitev po dogovoru, z odvetnikom dogovorila za bistveno nižjo ceno od cene, ki je za te storitve določena z ZOdvT.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082207
SPZ člen 67, 67/4, 117. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 114, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – upravljanje s stvarjo – posel, nujen za redno vzdrževanje stvari – nujnost vzdrževalnih del – upravljanje skupnih delov nepremičnine – predlog za nadomestitev soglasja – pravni interes – izvedena dela – poslovodstvo brez naročila – stroški nepravdnega postopka – načelo krivde
Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča.
V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073729
ZGD-1 člen 41, 41/1, 42, 42/3.
družbenik – prodaja ekološkega sadja in zelenjave – konkurenčna dejavnost – prepoved konkurence – kršitev prepovedi konkurence – odškodnina – protipravnost ravnanja – zastaranje – pretrganje zastaranja – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – trditvena podlaga – odločanje preko trditvene podlage strank – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da „kršitev“ prepovedi konkurence ne pomeni kršitve same po sebi, torej udeležbe v dveh potencialno konkurenčnih družbah, temveč lahko pomeni le konkretno kršitev (konkreten posel, dejanje), ki je povzročila konkretno škodo (prim. odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 21/2006 z dne 23. 5. 2007).
Temelj odškodninskega zahtevka ni v kršitvi pravil konkurenčnega prava, ki od (praviloma subjektivno nepovezanih) subjektov na trgu zahtevajo, da se vzdržijo ravnanj, ki omejujejo konkurenco na trgu, oziroma ravnanj, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem. Temelj odškodninskega zahtevka je v tem, da je toženec družbenik družb, ki se ukvarjata s konkurenčno dejavnostjo. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zgolj ponujanje ekoloških izdelkov (sorodnih ali enakih, kot jih ponuja tožnica) ni dovolj za zaključek, da je toženec ravnal v nasprotju z določbo 41. člena ZGD-1.
varstvo lastninske pravice– vrnitveni zahtevek – vrnitev individualno določene stvari – zaščita pred vznemirjanjem – protipravno vznemirjanje lastnika – priznana dejstva – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Zaradi zmotne presoje, da gre za priznana dejstva, ki jih v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, in zaradi izostanka dokazne ocene glede ugotovitve o obstoju zaključene celote med spornimi stvarmi na tožničinih nepremičninah in nepremičninami v lasti tožencev, je podan dvom o obstoju odločilnih dejstev, ki bi nudila podlago za ugoditev zahtevku. Gre torej za kršitve, ki bi mogle vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082183
OZ člen 179, 179/2, 180, 180/2. ZPP člen 164, 165, 337.
povrnitev nepremoženjske škode - plegija - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - odmera višine odškodnine - dolgotrajnost sodnega postopka - nedovoljene pritožbene novote - stroški pravdnega postopka - uspeh po temelju in višini - izdaja vmesne sodbe - razdružitev postopka
Sodišče prve stopnje je prezrlo dolgotrajnost sodnega postopka oziroma dejstvo, da je od škodnega dogodka do izdaje sodbe poteklo že več kot 12 let. Tožniki so zaradi tako dolgotrajnega čakanja na zadoščenje po presoji pritožbenega sodišča upravičeni do višje odškodnine kot drugi posredni oškodovanci v podobnih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0081152
ZPP člen 1, 11, 11/1, 115, 115/1, 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za preložitev naroka – upravičeni razlogi – presoja upravičenosti – zdravstveni poseg na dan naroka – zastopanje – pravne osebe – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost in odgovornost – profesionalna skrbnost – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – načelo ekonomičnosti
Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.
ZZZDR člen 123, 123/1. KZ-1 člen 194. ZFPPIPP člen 389, 389/3, 389/3-2.
izterjava stalnih prejemkov – stečajna masa – izvzetje iz stečajne mase – preživnina mladoletnih otrok
Do zneska, namenjenega za preživljanje dolžnikovih otrok, torej dolžnik ni upravičen. Če pa se polnoletni otrok odpove preživnini, znesek, ki ga predstavlja ta preživnina, spada v stečajno maso. To na načelnem nivoju pomeni, da se za znesek preživnine, kateremu se polnoletni upravičenec odpove, poveča masa, iz katere participirajo upniki dolžnika v stečaju, ne pa dolžnik sam.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063295
ZASP člen 5, 5/1, 22, 22/2, 168, 168/1. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243, 229, 229/2.
nastanek obveznosti - povzročitev škode - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - individualna in intelektualna stvaritev - varstvo avtorske pravice - logotip - opis - oblikovna zasnova internetne strani - razdelitev internetne strani - barvne kombinacije - grafični elementi internetne strani - barvni natisi internetne strani - celoten videz stvaritve - postavitev izvedenca - spori iz avtorske pravice - odločitev po splošnem vtisu - uporaba materialnega prava
Glede na prvi odstavek 131. člena OZ mora nadomestiti škodo tisti, ki povzroči škodo. Povzroči jo lahko s kršitvijo katerekoli absolutne pravice, torej tudi avtorske pravice.
Stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti.
Če mora sodišče pri odločanju presoditi, ali je neka stvaritev avtorsko delo (ali ne), mora uporabiti materialno pravo. Postavitev izvedenca za odločanje o pravilni uporabi materialnega prava ne pride v poštev že zaradi tega, ker se z izvedencem dokazujejo trditve.
Izvedenec se v sporih iz avtorske pravice včasih postavi. Z izvedencem se lahko ugotavljajo zgolj dejstva, ki se nanašajo na posamezne znake dejanskega stanu, na primer ali gre za individualno stvaritev. Izvedenec pa se postavi le, če sodišče za to nima potrebnega strokovnega znanja. Pri razmeroma preprostih stvaritvah, kot je stvaritev tožeče stranke, postavitev izvedenca ni potrebna in je odločitev po splošnem vtisu dopustna in mogoča.
Z avtorsko pravico se varuje stvaritev kot celota. Stvaritev je lahko sestavljena iz več (drugih) stvaritev. Ti so njeni sestavni deli, „elementi“.
Oblikovna zasnova internetne strani se kaže v razdelitvi internetne ali kakšne druge strani, in s tem v nastanku posameznih manjših površin („polj“), ter v oblikovanju teh površin. Polja so v različnih barvah. Barvne kombinacije se torej uporabljajo le v povezavi s posameznim grafičnim elementom internetne strani.
pobotni ugovor – pogajanja brez namena skleniti pogodbo – odstop od pogajanj – pravno priznana škoda
Odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj je omejena na stroške, povezane s pripravami na sklenitev pogodbe. Takih stroškov kot navadne škode tožena stranka v pobotnem ugovoru ni uveljavljala. Tako se pokaže, da pobotni ugovor z uveljavljanjem škode zaradi preprečitve povečanja premoženja, kot jo je v njem opredelila tožena stranka, ni sklepčen, ker nima podlage v materialnem pravu.
pritožba – pravočasnost pritožbe – sklep o ugovoru – izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožba poslana nepristojnemu sodišču – pravni pouk – nevednost vložnika – očitna pomota vložnika
Pritožba kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je izročena v roku pristojnemu sodišču in ne kateremukoli sodišču. Ker je bila pritožba tudi napačno naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru in ne le napačno poslana temu kot nepristojnemu sodišču, ne gre za očitno pomoto. Prvostopno sodišče je upnika s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu pravilno poučilo, da je treba pritožbo vložiti pri sodišču, ki je izpodbijani sklep izdalo, zato vložitve pritožbe nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082216
URS člen 22. ZPreZP-1 člen 3, 6, 6/1. ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 157, 157/7, 168. URS člen 125. ZDDV-1 člen 3, 33, 33/6, 40, 81. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 7. ZPP člen 214.
gospodarski subjekt – stroški odkrivanja kršiteljev – stroški terenskega preverjanja – stroški kolektivne organizacije – vezanost sodišča na ustavo in zakon – višina primernega nadomestila – skupni sporazum o višini nadomestila – pravna narava skupnega sporazuma – obračun DDV – obdavčljivi dogodek – stopnja DDV – enako varstvo pravic
Stroški odkrivanja kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic so vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Terenskih kontrol torej tožnik ni izvajal zato, ker je toženec javno priobčeval fonograme, pač pa zato, ker je to njegova zakonska obveznost. Nadzor bi moral opravljati, četudi bi bilo kršilcev zelo malo ali pa nobenega.
Ker ima tožnik pooblastilo, da nadomestila za uporabo fonogramov izterjuje v svojem imenu (vendar za račun proizvajalcev fonogramov), je dolžan obračunati in plačati tudi DDV.
Ker je obveznost obračuna davka vezana na obdavčljivi dogodek, ni bistveno, ali je bila v zvezi s storitvijo – predvajanjem fonograma – sklenjena pogodba ali ne. Ker je tožnik dolžan plačati davek na dodano vrednost, ga je upravičen zaračunati tožencu.
storitev prevzemanja odpadkov - spremenjene okoliščine - sprememba cene - ustni dogovor o zvišanju cene - sprememba pogodbe - teorija realizacije - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj
V 7. členu Pogodbe je določeno, da Pogodba velja do drugačne rešitve problematike odlaganja odpadkov na območju občine. V času, ko naj bi bil po trditvah tožeče stranke sklenjen ustni dogovor o zvišanju cene (ki bi vključevala višji strošek odvoza in okoljske takse), je torej Pogodba še veljala. Ustni dogovor bi torej lahko kvečjemu pomeni spremembo Pogodbe, ne pa nove pogodbe. V spornem obdobju se je torej glede obveznosti tožeče stranke izvajala Pogodba (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), tožena stranka pa ni nikoli plačala višje cene (kar ni sporno), zato s sklicevanjem na teorijo realizacije glede ustnega dogovora tožeča stranka ne more uspeti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0069208
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 20a/3, 36, 42. ZPotK-1 člen 15. ZPP člen 7, 120, 120/2, 140, 142.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – odstop od pogodbe – odstopno upravičenje – potrošnik – trditveno in dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vrnitev v prejšnje stanje – narok – vročitev članu gospodinjstva
Stranke so bile izrecno opozorjene na določbo 20.a člena ZIZ, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določbo 13. člena Pogodbe o stanovanjskem kreditu, po kateri je dolžnica (kreditojemalka) prav pritožnica, ostali dolžniki pa so označeni kot solidarni poroki in plačniki oziroma zastavitelji. Po določbi 13. člena Pogodbe ima banka pravico odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi in stroški pred potekom roka za vračilo, če kreditojemalec ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi, kar pomeni, da je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnim opominom banke niti v dodatnem 15-dnevnem roku ne poravna.
Po 15. členu ZPotK-1 je upnik dolžan najprej dolžnika, ki je potrošnik, opomniti k plačilu in mu dati dodatni rok za izpolnitev obveznosti, šele če se ta rok neuspešno izteče, lahko upnik uresniči oblikovalno upravičenje in uresniči odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
Trditvena podlaga drugega dolžnika v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje je bila sklepčna. Drugi dolžnik je zatrjeval odsotnost v relevantnem obdobju (vsaj po vročitvi sklepa o izvršbi pa vse do izteka ugovornega roka), v dokaz zatrjevanega pa predlagal račun in lastno zaslišanje. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZPP lahko sodišče odloči izven naroka samo, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odsotnost stranke v celotnem času od vročitve dalje to ni, zato bi moralo sodišče za izvedbo dokaznega postopka izpeljati narok.
ZFPPIPP člen 245, 245/1, 373, 373/2, 374, 374/1. ZGD-1 člen 418, 418/1, 522. ZSReg člen 10a, 19.
registrski postopek - nedovoljena razpolaganja - prenos poslovnega deleža - začetek stečajnega postopka - premoženjska pravica družbenika
Če udeleženci v registrskem postopku razpolagajo z zahtevki (pravicami) v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (npr. ker se želi imetnik poslovnega deleža z odtujitvijo tega deleža izogniti omejitvam iz 10.a člena ZGD-1). V takšnem primeru sme registrsko sodišče ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Če registrsko sodišče ugotovi, da gre za takšna nedovoljena razpolaganja, lahko predlog za prenos poslovnega deleža tudi zavrne.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – poziv na dopolnitev predloga – ugovor zoper sklep procesnega vodstva – zavrženje ugovora
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča in ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023441
KZ-1 člen 220, 220/1, 314, 314/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – poškodovanje tuje stvari – povzročitev splošne nevarnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, katerega opis je vsebovan v opisu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (razen abstraktnega dela), za katerega je bila zoper obdolženca pravnomočno zavrnjena obtožba. O tem kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari, torej o istem historičnem dogodku, je bilo odločeno na način, zaradi katerega velja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari.
S tožbenim zahtevkom pod točko 1 in 2 tožbe tožniki zahtevajo, da toženca opustita takšna ravnanja, ki povzročajo hrup, ki presega krajevno običajno in dopustno mero, v 3. točki tožbenega zahtevka pa zahtevajo opustitev uporabe žara na način, ki povzroča vdor dima in v obsegu, ki presega krajevno običajne in dopustne mere. Iz tako postavljenega zahtevka ni jasno razvidna obveznost tožene stranke oziroma kdaj bo tožena stranka prekoračila meje dopustnega hrupa in prahu. Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe, zato mora biti ta oblikovan tako, da je iz njega natančno razvidna obveznost tožene stranke. Konkretizacije obveznosti tožene stranke tako ni mogoče prepustiti obrazložitvi sodne odločbe. Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku sodna odločba, ki v izreku ne določa jasno obveznosti dolžnika, ni izvršljiva. Izvršilno sodišče namreč ne sme presojati, ali hrup in dim presegata krajevno običajno in dopustno mero. To je stvar kontradiktornega pravdnega postopka. Toženec, kateremu bi bilo s sodbo naloženo, da opusti povzročanje hrupa in dima, ki presegata krajevno običajno mero, ne bi mogel vedeti, kaj točno mora opustiti oziroma kako mora ravnati, da ne bo nedopustno vznemirjal tožnika.
Ker je hrup merljiv in obstajajo tudi predpisi, ki določajo meje hrupa, od stranke ni nerazumno pričakovati, da bo že v tožbenem zahtevku opredelila hrup, ki po njenem ne sme biti presežen. Hrup se lahko opredeli v decibelih in v trajanju. Z vidika postavitve tožbenega zahtevka je bolj problematičen dim. Vendar pa se da tudi intenzivnost dima opredeliti, in sicer s trajanjem in pogostostjo dimljenja, gostoto dima, ipd. Tožbeni zahtevek je mogoče oblikovati tudi tako, da se zahteva prepoved povzročanja dima na določeni razdalji.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.