varstvo lastninske pravice– vrnitveni zahtevek – vrnitev individualno določene stvari – zaščita pred vznemirjanjem – protipravno vznemirjanje lastnika – priznana dejstva – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Zaradi zmotne presoje, da gre za priznana dejstva, ki jih v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, in zaradi izostanka dokazne ocene glede ugotovitve o obstoju zaključene celote med spornimi stvarmi na tožničinih nepremičninah in nepremičninami v lasti tožencev, je podan dvom o obstoju odločilnih dejstev, ki bi nudila podlago za ugoditev zahtevku. Gre torej za kršitve, ki bi mogle vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0069208
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 20a/3, 36, 42. ZPotK-1 člen 15. ZPP člen 7, 120, 120/2, 140, 142.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – odstop od pogodbe – odstopno upravičenje – potrošnik – trditveno in dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vrnitev v prejšnje stanje – narok – vročitev članu gospodinjstva
Stranke so bile izrecno opozorjene na določbo 20.a člena ZIZ, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določbo 13. člena Pogodbe o stanovanjskem kreditu, po kateri je dolžnica (kreditojemalka) prav pritožnica, ostali dolžniki pa so označeni kot solidarni poroki in plačniki oziroma zastavitelji. Po določbi 13. člena Pogodbe ima banka pravico odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi in stroški pred potekom roka za vračilo, če kreditojemalec ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi, kar pomeni, da je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnim opominom banke niti v dodatnem 15-dnevnem roku ne poravna.
Po 15. členu ZPotK-1 je upnik dolžan najprej dolžnika, ki je potrošnik, opomniti k plačilu in mu dati dodatni rok za izpolnitev obveznosti, šele če se ta rok neuspešno izteče, lahko upnik uresniči oblikovalno upravičenje in uresniči odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
Trditvena podlaga drugega dolžnika v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje je bila sklepčna. Drugi dolžnik je zatrjeval odsotnost v relevantnem obdobju (vsaj po vročitvi sklepa o izvršbi pa vse do izteka ugovornega roka), v dokaz zatrjevanega pa predlagal račun in lastno zaslišanje. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZPP lahko sodišče odloči izven naroka samo, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odsotnost stranke v celotnem času od vročitve dalje to ni, zato bi moralo sodišče za izvedbo dokaznega postopka izpeljati narok.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082183
OZ člen 179, 179/2, 180, 180/2. ZPP člen 164, 165, 337.
povrnitev nepremoženjske škode - plegija - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - odmera višine odškodnine - dolgotrajnost sodnega postopka - nedovoljene pritožbene novote - stroški pravdnega postopka - uspeh po temelju in višini - izdaja vmesne sodbe - razdružitev postopka
Sodišče prve stopnje je prezrlo dolgotrajnost sodnega postopka oziroma dejstvo, da je od škodnega dogodka do izdaje sodbe poteklo že več kot 12 let. Tožniki so zaradi tako dolgotrajnega čakanja na zadoščenje po presoji pritožbenega sodišča upravičeni do višje odškodnine kot drugi posredni oškodovanci v podobnih primerih.
procesni pobotni ugovor - odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota - oblikovanje izreka sodbe - ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve - pravnomočnost - zavrženje pobotnega ugovora
O terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, se v izreku sodbe odloči tako, da se ugotovi obstoj ali neobstoj te terjatve.
V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP je sodišče druge stopnje zavrglo pobotni ugovor, potem ko je ugotovilo, da je bilo o obstoju oziroma o neobstoju odškodninske terjatve v celotni višini 5.997,09 EUR že pravnomočno razsojeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0081152
ZPP člen 1, 11, 11/1, 115, 115/1, 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za preložitev naroka – upravičeni razlogi – presoja upravičenosti – zdravstveni poseg na dan naroka – zastopanje – pravne osebe – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost in odgovornost – profesionalna skrbnost – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – načelo ekonomičnosti
Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.
Pogodba je bila sklenjena za dobo enega leta in se je avtomatično podaljšala za enako obdobje, če se ni pisno odpovedala najkasneje 30 dni pred iztekom posameznega leta trajanja naročniškega razmerja. Ker tožena stranka pogodbe ni odpovedala in se je pogodba avtomatično podaljšala in ker je storitev tožeče stranke v tem obdobju tudi uporabljala, je tožena stranka po odločitvi sodišča prve stopnje dolžna plačati za storitev.
S tožbenim zahtevkom pod točko 1 in 2 tožbe tožniki zahtevajo, da toženca opustita takšna ravnanja, ki povzročajo hrup, ki presega krajevno običajno in dopustno mero, v 3. točki tožbenega zahtevka pa zahtevajo opustitev uporabe žara na način, ki povzroča vdor dima in v obsegu, ki presega krajevno običajne in dopustne mere. Iz tako postavljenega zahtevka ni jasno razvidna obveznost tožene stranke oziroma kdaj bo tožena stranka prekoračila meje dopustnega hrupa in prahu. Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe, zato mora biti ta oblikovan tako, da je iz njega natančno razvidna obveznost tožene stranke. Konkretizacije obveznosti tožene stranke tako ni mogoče prepustiti obrazložitvi sodne odločbe. Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku sodna odločba, ki v izreku ne določa jasno obveznosti dolžnika, ni izvršljiva. Izvršilno sodišče namreč ne sme presojati, ali hrup in dim presegata krajevno običajno in dopustno mero. To je stvar kontradiktornega pravdnega postopka. Toženec, kateremu bi bilo s sodbo naloženo, da opusti povzročanje hrupa in dima, ki presegata krajevno običajno mero, ne bi mogel vedeti, kaj točno mora opustiti oziroma kako mora ravnati, da ne bo nedopustno vznemirjal tožnika.
Ker je hrup merljiv in obstajajo tudi predpisi, ki določajo meje hrupa, od stranke ni nerazumno pričakovati, da bo že v tožbenem zahtevku opredelila hrup, ki po njenem ne sme biti presežen. Hrup se lahko opredeli v decibelih in v trajanju. Z vidika postavitve tožbenega zahtevka je bolj problematičen dim. Vendar pa se da tudi intenzivnost dima opredeliti, in sicer s trajanjem in pogostostjo dimljenja, gostoto dima, ipd. Tožbeni zahtevek je mogoče oblikovati tudi tako, da se zahteva prepoved povzročanja dima na določeni razdalji.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom
Ker toženec ni pridobil lastninske pravice na vozilu, druge podlage za njegovo posest pa ni zatrjeval, je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da toženec poseduje sporno vozilo brez pravne podlage in ga je zato dolžan izročiti tožnici.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073729
ZGD-1 člen 41, 41/1, 42, 42/3.
družbenik – prodaja ekološkega sadja in zelenjave – konkurenčna dejavnost – prepoved konkurence – kršitev prepovedi konkurence – odškodnina – protipravnost ravnanja – zastaranje – pretrganje zastaranja – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – trditvena podlaga – odločanje preko trditvene podlage strank – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da „kršitev“ prepovedi konkurence ne pomeni kršitve same po sebi, torej udeležbe v dveh potencialno konkurenčnih družbah, temveč lahko pomeni le konkretno kršitev (konkreten posel, dejanje), ki je povzročila konkretno škodo (prim. odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 21/2006 z dne 23. 5. 2007).
Temelj odškodninskega zahtevka ni v kršitvi pravil konkurenčnega prava, ki od (praviloma subjektivno nepovezanih) subjektov na trgu zahtevajo, da se vzdržijo ravnanj, ki omejujejo konkurenco na trgu, oziroma ravnanj, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem. Temelj odškodninskega zahtevka je v tem, da je toženec družbenik družb, ki se ukvarjata s konkurenčno dejavnostjo. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zgolj ponujanje ekoloških izdelkov (sorodnih ali enakih, kot jih ponuja tožnica) ni dovolj za zaključek, da je toženec ravnal v nasprotju z določbo 41. člena ZGD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080015
OZ člen 179. ZPP člen 165, 165/2.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zvin vratne hrbtenice
Odškodnina, ki jo je prisodilo sodišče prve stopnje (približno 1,2 povprečne neto plače v času sojenja), je sicer v okviru odškodnin, ki jih oškodovanci prejemajo pri najlažjih zvinih vratne hrbtenice (od 1 do 2,7 povprečne neto plače v času sojenja), vendar obravnavani primer s temi primeri ni primerljiv. Od njih odstopa zaradi (za polovico) daljšega bolečinskega obdobja. Pravično denarno odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja znesek 2.000,00 EUR.
pobotni ugovor – pogajanja brez namena skleniti pogodbo – odstop od pogajanj – pravno priznana škoda
Odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj je omejena na stroške, povezane s pripravami na sklenitev pogodbe. Takih stroškov kot navadne škode tožena stranka v pobotnem ugovoru ni uveljavljala. Tako se pokaže, da pobotni ugovor z uveljavljanjem škode zaradi preprečitve povečanja premoženja, kot jo je v njem opredelila tožena stranka, ni sklepčen, ker nima podlage v materialnem pravu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084677
ZM člen 16, 32. OZ člen 50, 419, 420. ZPP člen 328.
menica – menično poroštvo – aval – cesija – odstop terjatve s pogodbo – obvestitev dolžnika – večkratni odstop – pisna izdelava sodbe – zamenjava pravdnih strank – očitna pisna pomota – popravni sklep – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082226
ZPP člen 8, 154, 154/2, 157, 285. ZTLR člen 28, 28/4, 54, 72, 72/1.
prepozen dokaz – zavrnitev dokaznega predloga – pisna izjava priče – zavlečenje postopka – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena – priposestvovanje nepremičnine – priposestvovanje idealnega deleža – stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – stroški za narok – stroški pooblaščencev strank – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tudi vpogled v pisno izjavo priče bi zavlekel postopek. Tožena stranka bi se morala z izjavo priče seznaniti in imeti možnost priprave odgovora nanjo ter zahtevati zaslišanje priče.
Ko ima več oseb posest na celotni nepremičnini, lahko posamezen priposestvovalec pridobi solastninsko pravico na nepremičnini. Če več oseb uporablja celo nepremičnino, ni videti razloga za neutemeljenost njihovih zahtevkov za ugotovitev, da so pridobili solastninsko pravico na nepremičnini po deležih, določenih npr. glede na vložena sredstva ali medsebojno dogovorjenih deležih.
Da toženec ni dal povoda za tožbo, je mogoče zaključiti le, če lahko tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da za varstvo njegovih interesov ne bo potrebna sodna intervencija.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063295
ZASP člen 5, 5/1, 22, 22/2, 168, 168/1. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243, 229, 229/2.
nastanek obveznosti - povzročitev škode - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - individualna in intelektualna stvaritev - varstvo avtorske pravice - logotip - opis - oblikovna zasnova internetne strani - razdelitev internetne strani - barvne kombinacije - grafični elementi internetne strani - barvni natisi internetne strani - celoten videz stvaritve - postavitev izvedenca - spori iz avtorske pravice - odločitev po splošnem vtisu - uporaba materialnega prava
Glede na prvi odstavek 131. člena OZ mora nadomestiti škodo tisti, ki povzroči škodo. Povzroči jo lahko s kršitvijo katerekoli absolutne pravice, torej tudi avtorske pravice.
Stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti.
Če mora sodišče pri odločanju presoditi, ali je neka stvaritev avtorsko delo (ali ne), mora uporabiti materialno pravo. Postavitev izvedenca za odločanje o pravilni uporabi materialnega prava ne pride v poštev že zaradi tega, ker se z izvedencem dokazujejo trditve.
Izvedenec se v sporih iz avtorske pravice včasih postavi. Z izvedencem se lahko ugotavljajo zgolj dejstva, ki se nanašajo na posamezne znake dejanskega stanu, na primer ali gre za individualno stvaritev. Izvedenec pa se postavi le, če sodišče za to nima potrebnega strokovnega znanja. Pri razmeroma preprostih stvaritvah, kot je stvaritev tožeče stranke, postavitev izvedenca ni potrebna in je odločitev po splošnem vtisu dopustna in mogoča.
Z avtorsko pravico se varuje stvaritev kot celota. Stvaritev je lahko sestavljena iz več (drugih) stvaritev. Ti so njeni sestavni deli, „elementi“.
Oblikovna zasnova internetne strani se kaže v razdelitvi internetne ali kakšne druge strani, in s tem v nastanku posameznih manjših površin („polj“), ter v oblikovanju teh površin. Polja so v različnih barvah. Barvne kombinacije se torej uporabljajo le v povezavi s posameznim grafičnim elementom internetne strani.
storitev prevzemanja odpadkov - spremenjene okoliščine - sprememba cene - ustni dogovor o zvišanju cene - sprememba pogodbe - teorija realizacije - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj
V 7. členu Pogodbe je določeno, da Pogodba velja do drugačne rešitve problematike odlaganja odpadkov na območju občine. V času, ko naj bi bil po trditvah tožeče stranke sklenjen ustni dogovor o zvišanju cene (ki bi vključevala višji strošek odvoza in okoljske takse), je torej Pogodba še veljala. Ustni dogovor bi torej lahko kvečjemu pomeni spremembo Pogodbe, ne pa nove pogodbe. V spornem obdobju se je torej glede obveznosti tožeče stranke izvajala Pogodba (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), tožena stranka pa ni nikoli plačala višje cene (kar ni sporno), zato s sklicevanjem na teorijo realizacije glede ustnega dogovora tožeča stranka ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 97, 126, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1. ZOdvT člen 4, 4/1.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo odvetniških storitev - dogovor o višini nagrad - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odvetnik
Ker je upraviteljica z odvetnikom sklenila dogovor, je stališče sodišča prve stopnje, da je treba nagrado odvetniku obračunati po določilih ZOdvT, zmotno. Odvetnik ima pravico zahtevati plačilo opravljenih storitev po dogovoru. Pri tem je treba upoštevati, da se je upraviteljica, upoštevaje seštevek vseh storitev po dogovoru, z odvetnikom dogovorila za bistveno nižjo ceno od cene, ki je za te storitve določena z ZOdvT.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – predpostavke – dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika – plačilo terjatve – trditveno in dokazno breme – neupravičena pridobitev – odsotnost pravnega temelja.
Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem, ali so bila plačila glavnemu izvajalcu že izvedena, je na stranki tožene stranke. S stališča podizvajalca gre za dokazovanje negativnih dejstev, ki so izven njegove sfere, kar pomeni, da je dokazno breme na nasprotni strani, torej na strani naročnika.
Bistvena predpostavka neupravičene obogatitve je odsotnost kakršnegakoli pravnega temelja za prehod premoženja. Med pravdnima strankama sicer res ni obstajala nobena neposredna pogodba, kljub temu pa je tožeča stranka dela, za katere terja plačilo neposredno od tožene stranke, opravljala na pogodbeni podlagi, to je na podlagi pogodb z glavnima izvajalcema. Zatrjevana obogatitev tožene stranke ter prikrajšanje tožeče stranke torej izhajata iz tristranskega pogodbenega okvira glavnih gradbenih in podizvajalskih pogodb. Zato o odsotnosti pravnega temelja v takem primeru ni mogoče govoriti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075853
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 10, 10/1. ZIZ člen 42, 42/2, 40c, 40c/3. Zustellgesetz (ZustG) člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vročanje sklepa o izvršbi v tujino – vročanje v Republiko Avstrijo – potrdilo o vročitvi – vročanje po pravu države članice vročanja – predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dejanski prejem pisanja
Kadar iz potrdila o vročitvi izhaja, da je bilo pisanje vročeno v skladu s pravom zaprošene države članice Republike Avstrije, in sicer z uporabo poštnih storitev s priloženim potrdilom o prejemu, iz pojasnila načina vročitve pa izhaja, da je bila vročitev opravljena s položitvijo pri lokalnem poštnem uradu, s pojasnilom, da naslovnik pisanja v dveh tednih pisanja ni dvignil, zato je pošta dokument vrnila, dolžnik z uveljavljanjem, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen, ker pisanja ni prevzel in se je le-to vrnilo sodišču, razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more doseči.