PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063295
ZASP člen 5, 5/1, 22, 22/2, 168, 168/1. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243, 229, 229/2.
nastanek obveznosti - povzročitev škode - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - individualna in intelektualna stvaritev - varstvo avtorske pravice - logotip - opis - oblikovna zasnova internetne strani - razdelitev internetne strani - barvne kombinacije - grafični elementi internetne strani - barvni natisi internetne strani - celoten videz stvaritve - postavitev izvedenca - spori iz avtorske pravice - odločitev po splošnem vtisu - uporaba materialnega prava
Glede na prvi odstavek 131. člena OZ mora nadomestiti škodo tisti, ki povzroči škodo. Povzroči jo lahko s kršitvijo katerekoli absolutne pravice, torej tudi avtorske pravice.
Stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti.
Če mora sodišče pri odločanju presoditi, ali je neka stvaritev avtorsko delo (ali ne), mora uporabiti materialno pravo. Postavitev izvedenca za odločanje o pravilni uporabi materialnega prava ne pride v poštev že zaradi tega, ker se z izvedencem dokazujejo trditve.
Izvedenec se v sporih iz avtorske pravice včasih postavi. Z izvedencem se lahko ugotavljajo zgolj dejstva, ki se nanašajo na posamezne znake dejanskega stanu, na primer ali gre za individualno stvaritev. Izvedenec pa se postavi le, če sodišče za to nima potrebnega strokovnega znanja. Pri razmeroma preprostih stvaritvah, kot je stvaritev tožeče stranke, postavitev izvedenca ni potrebna in je odločitev po splošnem vtisu dopustna in mogoča.
Z avtorsko pravico se varuje stvaritev kot celota. Stvaritev je lahko sestavljena iz več (drugih) stvaritev. Ti so njeni sestavni deli, „elementi“.
Oblikovna zasnova internetne strani se kaže v razdelitvi internetne ali kakšne druge strani, in s tem v nastanku posameznih manjših površin („polj“), ter v oblikovanju teh površin. Polja so v različnih barvah. Barvne kombinacije se torej uporabljajo le v povezavi s posameznim grafičnim elementom internetne strani.
postopek odpusta obveznosti – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – dajanje osebnih jamstev za obveznosti lastnih podjetij
Če je dolžnik dajal osebna jamstva za obveznosti, ki so jih prevzemala njegova podjetja, je s tem prostovoljno posegel v načelo omejene odgovornosti družbenikov v kapitalskih družbah za obveznosti družbe. Pritožnik je na ta način dajal osebno jamstvo za uspeh svojih podjetij. Takšno ravnanje je razumno ob predpostavki pričakovane koristi družbenika v smislu povečanja vrednosti svoje naložbe v podjetjih na podlagi zagotovljenega posojila, za vrnitev katerega je dolžnik dal osebno jamstvo. Pritožnikovo zatrjevanje, da v posledici prevzetih jamstev (ki so bila pogoj za pridobitev posojila), ni prejel nobenih koristi, je zato materialnopravno zmotno.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023453
URS člen 2, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 143, 143/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/4, 168, 168/2. ZKP člen 358, 358-1. ZVOP-1 člen 91, 91/1, 91/1-1.
časovna veljavnost zakona – uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov – načelo zakonitosti v kazenskem pravu – razmejitev med kaznivimi dejanji in prekrški – posebne določbe o pregonu – žaljiva obdolžitev – razžalitev – namen zaničevanja – upravičenje javnosti do podrobnega nadzora nad delom državnih tožilcev kot nosilcev javne funkcije – svoboda izražanja
Vprašanje, ali je prejšnji oz. spremenjeni zakon za stranke milejši, je potrebno presojati ne zgolj s strogo formalno primerjavo prejšnjega in noveliranega zakonskega opisa določenega kaznivega dejanja, temveč z upoštevanjem v sodni praksi in teoriji že uveljavljenega načelnega kriterija, da je milejši tisti zakon, na podlagi katerega je, glede na posledice v konkretnem primeru, odločitev za storilca ugodnejša.
Glede na to, da zaradi neustavnosti določbe kaznivega dejanja po prvem odstavku 143. člena KZ-1 (ker zakonski opis ni omogočal razmejitve od prekrška), ki je veljala v času, ko naj bi obtoženi storil kaznivo dejanje, obtožencu ne bi bilo mogoče kazensko pravno obravnavati, je ta določba za obtoženca milejša.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073729
ZGD-1 člen 41, 41/1, 42, 42/3.
družbenik – prodaja ekološkega sadja in zelenjave – konkurenčna dejavnost – prepoved konkurence – kršitev prepovedi konkurence – odškodnina – protipravnost ravnanja – zastaranje – pretrganje zastaranja – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – trditvena podlaga – odločanje preko trditvene podlage strank – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da „kršitev“ prepovedi konkurence ne pomeni kršitve same po sebi, torej udeležbe v dveh potencialno konkurenčnih družbah, temveč lahko pomeni le konkretno kršitev (konkreten posel, dejanje), ki je povzročila konkretno škodo (prim. odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 21/2006 z dne 23. 5. 2007).
Temelj odškodninskega zahtevka ni v kršitvi pravil konkurenčnega prava, ki od (praviloma subjektivno nepovezanih) subjektov na trgu zahtevajo, da se vzdržijo ravnanj, ki omejujejo konkurenco na trgu, oziroma ravnanj, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem. Temelj odškodninskega zahtevka je v tem, da je toženec družbenik družb, ki se ukvarjata s konkurenčno dejavnostjo. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zgolj ponujanje ekoloških izdelkov (sorodnih ali enakih, kot jih ponuja tožnica) ni dovolj za zaključek, da je toženec ravnal v nasprotju z določbo 41. člena ZGD-1.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodnina - obseg dejanske škode
Tožeča stranka je po oceni pritožbenega sodišča uspela dokazati višino škode. Dokazno breme, ki je dinamične narave, se je v tem delu zato prevesilo na toženo stranko, ki pa v konkretni zadevi niti ni izkazala utemeljenega dvoma glede pravilnosti obračunanega popravila.
več predlogov za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – uvedba postopka – združitev pravd – izrek sklepa o začetku stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – litispendenca
ZFPPIPP ne vsebuje pravil o tem, kako naj sodišče postopa v primeru, če dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka v postopku, ki je že uveden na predlog drugega upravičenega predlagatelja.
Očitek sodišču prve stopnje, da je ravnalo nezakonito, ker ni postopalo v skladu z določbo 235. člena ZFPPIPP (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker postopek, ki ga je izbralo sodišče (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ni v ničemer vplival na zakonitost in pravilnost sklepa. Ker se ta presoja glede na odločitev v izreku sklepa, ta pa bi bila enaka tudi v primeru, če bi sodišče odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi upnikovega predloga, očitana relativna bistvena kršitev določb stečajnega postopka ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082183
OZ člen 179, 179/2, 180, 180/2. ZPP člen 164, 165, 337.
povrnitev nepremoženjske škode - plegija - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - odmera višine odškodnine - dolgotrajnost sodnega postopka - nedovoljene pritožbene novote - stroški pravdnega postopka - uspeh po temelju in višini - izdaja vmesne sodbe - razdružitev postopka
Sodišče prve stopnje je prezrlo dolgotrajnost sodnega postopka oziroma dejstvo, da je od škodnega dogodka do izdaje sodbe poteklo že več kot 12 let. Tožniki so zaradi tako dolgotrajnega čakanja na zadoščenje po presoji pritožbenega sodišča upravičeni do višje odškodnine kot drugi posredni oškodovanci v podobnih primerih.
pobotni ugovor – pogajanja brez namena skleniti pogodbo – odstop od pogajanj – pravno priznana škoda
Odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj je omejena na stroške, povezane s pripravami na sklenitev pogodbe. Takih stroškov kot navadne škode tožena stranka v pobotnem ugovoru ni uveljavljala. Tako se pokaže, da pobotni ugovor z uveljavljanjem škode zaradi preprečitve povečanja premoženja, kot jo je v njem opredelila tožena stranka, ni sklepčen, ker nima podlage v materialnem pravu.
S tožbenim zahtevkom pod točko 1 in 2 tožbe tožniki zahtevajo, da toženca opustita takšna ravnanja, ki povzročajo hrup, ki presega krajevno običajno in dopustno mero, v 3. točki tožbenega zahtevka pa zahtevajo opustitev uporabe žara na način, ki povzroča vdor dima in v obsegu, ki presega krajevno običajne in dopustne mere. Iz tako postavljenega zahtevka ni jasno razvidna obveznost tožene stranke oziroma kdaj bo tožena stranka prekoračila meje dopustnega hrupa in prahu. Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe, zato mora biti ta oblikovan tako, da je iz njega natančno razvidna obveznost tožene stranke. Konkretizacije obveznosti tožene stranke tako ni mogoče prepustiti obrazložitvi sodne odločbe. Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku sodna odločba, ki v izreku ne določa jasno obveznosti dolžnika, ni izvršljiva. Izvršilno sodišče namreč ne sme presojati, ali hrup in dim presegata krajevno običajno in dopustno mero. To je stvar kontradiktornega pravdnega postopka. Toženec, kateremu bi bilo s sodbo naloženo, da opusti povzročanje hrupa in dima, ki presegata krajevno običajno mero, ne bi mogel vedeti, kaj točno mora opustiti oziroma kako mora ravnati, da ne bo nedopustno vznemirjal tožnika.
Ker je hrup merljiv in obstajajo tudi predpisi, ki določajo meje hrupa, od stranke ni nerazumno pričakovati, da bo že v tožbenem zahtevku opredelila hrup, ki po njenem ne sme biti presežen. Hrup se lahko opredeli v decibelih in v trajanju. Z vidika postavitve tožbenega zahtevka je bolj problematičen dim. Vendar pa se da tudi intenzivnost dima opredeliti, in sicer s trajanjem in pogostostjo dimljenja, gostoto dima, ipd. Tožbeni zahtevek je mogoče oblikovati tudi tako, da se zahteva prepoved povzročanja dima na določeni razdalji.
ZZZDR člen 123, 123/1. KZ-1 člen 194. ZFPPIPP člen 389, 389/3, 389/3-2.
izterjava stalnih prejemkov – stečajna masa – izvzetje iz stečajne mase – preživnina mladoletnih otrok
Do zneska, namenjenega za preživljanje dolžnikovih otrok, torej dolžnik ni upravičen. Če pa se polnoletni otrok odpove preživnini, znesek, ki ga predstavlja ta preživnina, spada v stečajno maso. To na načelnem nivoju pomeni, da se za znesek preživnine, kateremu se polnoletni upravičenec odpove, poveča masa, iz katere participirajo upniki dolžnika v stečaju, ne pa dolžnik sam.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v izpisek iz zemljiške knjige za nepremičnino z ID znakom 000, parc. št. ... k. o. X, ki je bil priložen predlogu upravitelja za izročitev nepremičnine kupcu ugotavlja, da je pri navedeni nepremičnini, katere lastnica je M., na podlagi Pogodbe o služnosti za postavitev T., vknjižena „neprava stvarna služnost“ in sicer služnostna pravica dostopa za potrebe izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadzora T. v korist imetnika Š. d. o. o - v stečaju. Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo „lastninske pravice“ na omenjeni transformatorski postaji, ki stoji na zemljiški parceli z ID znakom 000 – ... k. o. X. Iz navedenega sklepa je razbrati, kot da bi šlo za vknjižbo stavbne pravice pri nepremičnini v lasti M. (čeprav tudi za takšno vknjižbo vsebina sklepa ni primerna). Po svoji vsebini in pravni naravi so neprave stvarne služnosti sicer podobne stavbni pravici (ki je tudi neke vrste neprava stvarna služnost), ki pa poleg uporabnih upravičenj na tuji nepremičnini daje služnostnemu upravičencu tudi lastninsko pravico na zgradbi. Stavbna pravica je tako širša za upravičenca in bolj omejujoča za lastnika obremenjene nepremičnine kot neprava stvarna služnost.
procesni pobotni ugovor - odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota - oblikovanje izreka sodbe - ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve - pravnomočnost - zavrženje pobotnega ugovora
O terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, se v izreku sodbe odloči tako, da se ugotovi obstoj ali neobstoj te terjatve.
V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP je sodišče druge stopnje zavrglo pobotni ugovor, potem ko je ugotovilo, da je bilo o obstoju oziroma o neobstoju odškodninske terjatve v celotni višini 5.997,09 EUR že pravnomočno razsojeno.
KZ-1 člen 216. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor dolžnika - dolžnost obrazložitve - med strankama sporna in nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme dolžnika glede delnih plačil - pritožbene novote - zloraba izvršbe
Dolžnica je bila ob prejemu sklepa o izvršbi poučena, da mora svoj ugovor obrazložiti na način, da navede tako dejstva, s katerimi ga utemeljuje, kot tudi predloži dokaze za svoje trditve. Dolžničino pričakovanje, da se bo upnica strinjala z njenimi trditvami glede zatrjevanih delnih plačil, glede na pojasnjeno trditveno in dokazno breme ni pravno upoštevno in spada v njen riziko.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075853
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 10, 10/1. ZIZ člen 42, 42/2, 40c, 40c/3. Zustellgesetz (ZustG) člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vročanje sklepa o izvršbi v tujino – vročanje v Republiko Avstrijo – potrdilo o vročitvi – vročanje po pravu države članice vročanja – predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dejanski prejem pisanja
Kadar iz potrdila o vročitvi izhaja, da je bilo pisanje vročeno v skladu s pravom zaprošene države članice Republike Avstrije, in sicer z uporabo poštnih storitev s priloženim potrdilom o prejemu, iz pojasnila načina vročitve pa izhaja, da je bila vročitev opravljena s položitvijo pri lokalnem poštnem uradu, s pojasnilom, da naslovnik pisanja v dveh tednih pisanja ni dvignil, zato je pošta dokument vrnila, dolžnik z uveljavljanjem, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen, ker pisanja ni prevzel in se je le-to vrnilo sodišču, razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more doseči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084677
ZM člen 16, 32. OZ člen 50, 419, 420. ZPP člen 328.
menica – menično poroštvo – aval – cesija – odstop terjatve s pogodbo – obvestitev dolžnika – večkratni odstop – pisna izdelava sodbe – zamenjava pravdnih strank – očitna pisna pomota – popravni sklep – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023447
KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1. ZKP člen 152, 152/1, 352, 352/1, 352/1-1, 393.
kaznivo dejanje grožnje - grožnja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - grožnja z napadom na življenje in telo - vsebina SMS sporočil - pravočasen predlog za pregon - varovan rok za vložitev zasebne tožbe - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon - zavrženje obtožbe
Opisana ravnanja obdolženca (poslana SMS sporočila) ne vsebujejo grožnje z napadom na življenje ter telo. Nekatera obdolženčeva ravnanja nedvomno pomenijo napad zoper čast in dobro ime oškodovancev v obliki žaljive vrednostne ocene. To pa je zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082207
SPZ člen 67, 67/4, 117. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 114, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – upravljanje s stvarjo – posel, nujen za redno vzdrževanje stvari – nujnost vzdrževalnih del – upravljanje skupnih delov nepremičnine – predlog za nadomestitev soglasja – pravni interes – izvedena dela – poslovodstvo brez naročila – stroški nepravdnega postopka – načelo krivde
Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča.
V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0081152
ZPP člen 1, 11, 11/1, 115, 115/1, 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za preložitev naroka – upravičeni razlogi – presoja upravičenosti – zdravstveni poseg na dan naroka – zastopanje – pravne osebe – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost in odgovornost – profesionalna skrbnost – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – načelo ekonomičnosti
Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.
Z delitvijo prenehajo (solastninski) deleži na nerazdeljeni stvari oz. v primeru skupnega premoženja lastninska upravičenja na skupnih stvareh (skupnem premoženju). Vsak od upravičencev do delitve izgubi lastninsko upravičenje na delu stvari (ali eni stvari), na drugem delu (ali na drugi stvari) pa ga pridobi. Vse v skladu s solastninskimi deleži oz. deleži na skupnem premoženju. Če je premoženje zaradi delitve s sodno odločbo treba vrednotiti, je relevantna njegova vrednost v času odločanja.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 157, 157/6. ZPreZP-1 člen 14. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 4.
sorodne pravice – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – plačilo DDV
Nepravilno je stališče, da bi DDV tožeča stranka lahko zahtevala le v primeru sklenitve pogodbe med pravdnima strankama. Stranka je v primeru storitve, ki je obdavčena z DDV, do DDV upravičena tudi v primeru neupravičene obogatitve in ne le pri pogodbenem razmerju.