prevzem neunovčljivega premoženja – načrt prve razdelitve – ugovor proti načrtu prve razdelitve – sklep o prvi razdelitvi – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – ozka razlaga določb o zavrženju pritožbe – plačilo stroškov stečajnega postopka
Zavrženje pritožbe pomeni zavrnitev njenega obravnavanja in torej popolno odklonitev sodnega varstva. Že iz tega razloga terja odločitev o zavrženju posebno previdnost in v dvomu ozko razlago. Pritožba tako nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, s pritožbo zoper sklep o prvi razdelitvi je dovoljeno uveljavljati (oziroma mora sodišče paziti na) absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
Stališče, da s pritožbo zoper sklep o razdelitvi ni mogoče uveljavljati (najhujših) kršitev procesnega in materialnega prava, če teh pritožnik ni uveljavljal v ugovoru zoper načrt prve razdelitve, bi pomenilo prehud in nesorazmeren poseg v pravni položaj prizadetih udeležencev, ki ga interes po hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka ne more upravičiti.
Če vsi stroški ob izdaji načrta končne razdelitve še ne bi bili določeni, bi prevzemnika neunovčljivega premoženja postavili v pravno povsem nevzdržen položaj, da ugovarja zoper višino tistih v načrtu razdelitve predvidenih stroškov, ki bodo še predmet sodnega preverjanja ob izdaji sklepov o nagradah oz. izdaji soglasij. Poleg tega se morajo v sklepu o končni razdelitvi naloženi stroški tudi v celoti ujemati z že odobrenimi oz. priznanimi v pravnomočnih sklepih. Na te pogoje in medsebojno skladnost odločitev o stroških je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS člen 2, 6. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/4.
stroški prevoza na delo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je v tem individualnem delovnem sporu zahteval povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ki jih je imel v spornem obdobju na relaciji Bratonci - Ljubljana - Bratonci, ker je v tem obdobju (največkrat) enkrat tedensko prihajal na delo z naslova stalnega bivališča v Ljubljano (kjer je opravljal delo) in se iz kraja opravljanja dela ob koncu tedna vračal v kraj stalnega prebivališča. Iz tega razloga je tožnik vtoževal izplačilo teh stroškov prevoza na delo in z dela v višini vozovnice za vlak. Med tednom je tožnik bival v Ljubljani, za prihod na delo in odhod z dela iz tega naslova do kraja opravljanja dela pa mu je tožena stranka povrnila le stroške prevoza na delo in z dela v višini mesečne vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa.
V primeru, ko se v določenem obdobju delavec vozi na delo iz kraja, kjer dejansko biva, v drugem obdobju pa iz kraja kjer ima stalno prebivališče (in iz tega kraja dejansko pride na delo), dobi povrnjene stroške prevoza na delo in z dela tudi iz kraja stalnega prebivališča (to je iz kraja, od koder se je zaposleni enkrat tedensko dejansko pripeljal na delo oziroma se z dela vračal).
Na zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp 368/2015, sodba opr. št. Pdp 359/2015, …).
ZFPPIPP člen 405. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpust obveznosti – ugovor – prekinitev postopka odločanja o ugovoru – predhodno vprašanje – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neobrazložen sklep
V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, sicer res smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo posamezno določbo ZPP smiselno uporabilo, izhajati iz temeljnih načel in namena postopka zaradi insolventnosti in posameznih institutov znotraj njega. Tako mora glede na poudarjeno načelo hitrosti postopka, v kolikor oceni, da je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, praviloma (le v izjemnih primerih ne) to vprašanje rešiti samo.
umik tožbe – vknjižba, dosežena v drugem sodnem postopku – pravdni stroški
Dejstvo, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje pravde zaradi vknjižbe toženca v zemljiško knjigo, ker je v drugem sodnem postopku medtem že dosegel takšno vknjižbo in zato tožbo umika, ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek in mu zato tožnik ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
storitev prevzemanja odpadkov - spremenjene okoliščine - sprememba cene - ustni dogovor o zvišanju cene - sprememba pogodbe - teorija realizacije - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj
V 7. členu Pogodbe je določeno, da Pogodba velja do drugačne rešitve problematike odlaganja odpadkov na območju občine. V času, ko naj bi bil po trditvah tožeče stranke sklenjen ustni dogovor o zvišanju cene (ki bi vključevala višji strošek odvoza in okoljske takse), je torej Pogodba še veljala. Ustni dogovor bi torej lahko kvečjemu pomeni spremembo Pogodbe, ne pa nove pogodbe. V spornem obdobju se je torej glede obveznosti tožeče stranke izvajala Pogodba (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), tožena stranka pa ni nikoli plačala višje cene (kar ni sporno), zato s sklicevanjem na teorijo realizacije glede ustnega dogovora tožeča stranka ne more uspeti.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023441
KZ-1 člen 220, 220/1, 314, 314/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – poškodovanje tuje stvari – povzročitev splošne nevarnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, katerega opis je vsebovan v opisu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (razen abstraktnega dela), za katerega je bila zoper obdolženca pravnomočno zavrnjena obtožba. O tem kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari, torej o istem historičnem dogodku, je bilo odločeno na način, zaradi katerega velja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – slaba vera – pravni temelj uporabe – uporabnina – sklep o izročitvi nepremičnine – uporaba solastne nepremičnine
Drugi tožnik in tudi prva tožnica, ki je bila seznanjena z obsegom in načinom uporabe solastne nepremičnine, kot je bilo določeno v sklepu o domiku in sklepu o izročitvi (tega zaključka pritožba ne izpodbija), sta na sklep o izročitvi vezana. Ob takšni dejanski situaciji tožnikoma uporabnina ne pripada.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da je prikrajšana zato, ker ne more uporabljati dela nepremičnine, ki ji po sklepu o izročitvi v izvršilnem postopku sploh ni bila izročena, je očitno, da prikrajšanja ni dokazala. Ker toženca uporabljata nepremičnino le v obsegu, kot je bil določen v kupoprodajni pogodbi, pa tožeča stranka tudi ni dokazala slabe vere tožene stranke, obogatitve na strani tožene stranke in odsotnosti pravnega temelja uporabe.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – poziv na dopolnitev predloga – ugovor zoper sklep procesnega vodstva – zavrženje ugovora
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča in ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ZFPPIPP člen 97, 126, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1. ZOdvT člen 4, 4/1.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo odvetniških storitev - dogovor o višini nagrad - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odvetnik
Ker je upraviteljica z odvetnikom sklenila dogovor, je stališče sodišča prve stopnje, da je treba nagrado odvetniku obračunati po določilih ZOdvT, zmotno. Odvetnik ima pravico zahtevati plačilo opravljenih storitev po dogovoru. Pri tem je treba upoštevati, da se je upraviteljica, upoštevaje seštevek vseh storitev po dogovoru, z odvetnikom dogovorila za bistveno nižjo ceno od cene, ki je za te storitve določena z ZOdvT.
Pogodba je bila sklenjena za dobo enega leta in se je avtomatično podaljšala za enako obdobje, če se ni pisno odpovedala najkasneje 30 dni pred iztekom posameznega leta trajanja naročniškega razmerja. Ker tožena stranka pogodbe ni odpovedala in se je pogodba avtomatično podaljšala in ker je storitev tožeče stranke v tem obdobju tudi uporabljala, je tožena stranka po odločitvi sodišča prve stopnje dolžna plačati za storitev.
pritožba – pravočasnost pritožbe – sklep o ugovoru – izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožba poslana nepristojnemu sodišču – pravni pouk – nevednost vložnika – očitna pomota vložnika
Pritožba kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je izročena v roku pristojnemu sodišču in ne kateremukoli sodišču. Ker je bila pritožba tudi napačno naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru in ne le napačno poslana temu kot nepristojnemu sodišču, ne gre za očitno pomoto. Prvostopno sodišče je upnika s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu pravilno poučilo, da je treba pritožbo vložiti pri sodišču, ki je izpodbijani sklep izdalo, zato vložitve pritožbe nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082216
URS člen 22. ZPreZP-1 člen 3, 6, 6/1. ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 157, 157/7, 168. URS člen 125. ZDDV-1 člen 3, 33, 33/6, 40, 81. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 7. ZPP člen 214.
gospodarski subjekt – stroški odkrivanja kršiteljev – stroški terenskega preverjanja – stroški kolektivne organizacije – vezanost sodišča na ustavo in zakon – višina primernega nadomestila – skupni sporazum o višini nadomestila – pravna narava skupnega sporazuma – obračun DDV – obdavčljivi dogodek – stopnja DDV – enako varstvo pravic
Stroški odkrivanja kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic so vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Terenskih kontrol torej tožnik ni izvajal zato, ker je toženec javno priobčeval fonograme, pač pa zato, ker je to njegova zakonska obveznost. Nadzor bi moral opravljati, četudi bi bilo kršilcev zelo malo ali pa nobenega.
Ker ima tožnik pooblastilo, da nadomestila za uporabo fonogramov izterjuje v svojem imenu (vendar za račun proizvajalcev fonogramov), je dolžan obračunati in plačati tudi DDV.
Ker je obveznost obračuna davka vezana na obdavčljivi dogodek, ni bistveno, ali je bila v zvezi s storitvijo – predvajanjem fonograma – sklenjena pogodba ali ne. Ker je tožnik dolžan plačati davek na dodano vrednost, ga je upravičen zaračunati tožencu.
varstvo lastninske pravice– vrnitveni zahtevek – vrnitev individualno določene stvari – zaščita pred vznemirjanjem – protipravno vznemirjanje lastnika – priznana dejstva – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Zaradi zmotne presoje, da gre za priznana dejstva, ki jih v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, in zaradi izostanka dokazne ocene glede ugotovitve o obstoju zaključene celote med spornimi stvarmi na tožničinih nepremičninah in nepremičninami v lasti tožencev, je podan dvom o obstoju odločilnih dejstev, ki bi nudila podlago za ugoditev zahtevku. Gre torej za kršitve, ki bi mogle vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
stroški izvršitelja - standard takojšnje priglasitve stroškov - načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (venire contra factum proprium) - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne varnosti
S svojim ravnanjem je namreč sodišče prve stopnje pri upniku povzročilo prepričanje, da je s svojo priglasitvijo prehiter, če jo poda pred plačilom stroškov izvršitelju. S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu označilo upnikovo priglasitev, ki je sledila neposredno po plačilu, kot prepozno, je ravnalo v nasprotju s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (prepoved venire contra factum proprium). To načelo ne veže le strank v postopku v okviru načela vestnosti in poštenja, ampak tudi sodišče v okviru zagotavljanja poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave) in pravne varnosti, kot podnačela pravne države (2. člen Ustave). Stranke lahko učinkovito uveljavljajo sodno varstvo le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča, ki jih načeloma ne sme brez utemeljenega razloga spreminjati. Po pojasnjenem je le za obravnavano zadevo pravilno upoštevati kot pravočasno priglasitev stroškov, ki je sledila neposredno po njihovem plačilu izvršitelju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082226
ZPP člen 8, 154, 154/2, 157, 285. ZTLR člen 28, 28/4, 54, 72, 72/1.
prepozen dokaz – zavrnitev dokaznega predloga – pisna izjava priče – zavlečenje postopka – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena – priposestvovanje nepremičnine – priposestvovanje idealnega deleža – stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – stroški za narok – stroški pooblaščencev strank – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tudi vpogled v pisno izjavo priče bi zavlekel postopek. Tožena stranka bi se morala z izjavo priče seznaniti in imeti možnost priprave odgovora nanjo ter zahtevati zaslišanje priče.
Ko ima več oseb posest na celotni nepremičnini, lahko posamezen priposestvovalec pridobi solastninsko pravico na nepremičnini. Če več oseb uporablja celo nepremičnino, ni videti razloga za neutemeljenost njihovih zahtevkov za ugotovitev, da so pridobili solastninsko pravico na nepremičnini po deležih, določenih npr. glede na vložena sredstva ali medsebojno dogovorjenih deležih.
Da toženec ni dal povoda za tožbo, je mogoče zaključiti le, če lahko tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da za varstvo njegovih interesov ne bo potrebna sodna intervencija.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom
Ker toženec ni pridobil lastninske pravice na vozilu, druge podlage za njegovo posest pa ni zatrjeval, je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da toženec poseduje sporno vozilo brez pravne podlage in ga je zato dolžan izročiti tožnici.
osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – razlogi za insolventnost – možnost poplačila dolga – odločitve v podobnih primerih
Pritožnik sodišču konkretno ne očita nobene kršitve določb postopka, s trditvami, da odločitev v tej zadevi občutno odstopa od odločitev sodišč v drugih podobnih primerih, pa smiselno uveljavlja kršitev pravice do enakega obravnavanja strank pred sodiščem. Da bi sodišče lahko presojalo navedeni pritožbeni očitek, bi moral pritožnik navesti konkretne podobne primere, na katere misli.