CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0081152
ZPP člen 1, 11, 11/1, 115, 115/1, 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za preložitev naroka – upravičeni razlogi – presoja upravičenosti – zdravstveni poseg na dan naroka – zastopanje – pravne osebe – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost in odgovornost – profesionalna skrbnost – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – načelo ekonomičnosti
Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.
umik tožbe – vknjižba, dosežena v drugem sodnem postopku – pravdni stroški
Dejstvo, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje pravde zaradi vknjižbe toženca v zemljiško knjigo, ker je v drugem sodnem postopku medtem že dosegel takšno vknjižbo in zato tožbo umika, ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek in mu zato tožnik ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
ZFPPIPP člen 97, 126, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1. ZOdvT člen 4, 4/1.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo odvetniških storitev - dogovor o višini nagrad - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odvetnik
Ker je upraviteljica z odvetnikom sklenila dogovor, je stališče sodišča prve stopnje, da je treba nagrado odvetniku obračunati po določilih ZOdvT, zmotno. Odvetnik ima pravico zahtevati plačilo opravljenih storitev po dogovoru. Pri tem je treba upoštevati, da se je upraviteljica, upoštevaje seštevek vseh storitev po dogovoru, z odvetnikom dogovorila za bistveno nižjo ceno od cene, ki je za te storitve določena z ZOdvT.
osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – razlogi za insolventnost – možnost poplačila dolga – odločitve v podobnih primerih
Pritožnik sodišču konkretno ne očita nobene kršitve določb postopka, s trditvami, da odločitev v tej zadevi občutno odstopa od odločitev sodišč v drugih podobnih primerih, pa smiselno uveljavlja kršitev pravice do enakega obravnavanja strank pred sodiščem. Da bi sodišče lahko presojalo navedeni pritožbeni očitek, bi moral pritožnik navesti konkretne podobne primere, na katere misli.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082207
SPZ člen 67, 67/4, 117. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 114, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – upravljanje s stvarjo – posel, nujen za redno vzdrževanje stvari – nujnost vzdrževalnih del – upravljanje skupnih delov nepremičnine – predlog za nadomestitev soglasja – pravni interes – izvedena dela – poslovodstvo brez naročila – stroški nepravdnega postopka – načelo krivde
Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča.
V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodnina - obseg dejanske škode
Tožeča stranka je po oceni pritožbenega sodišča uspela dokazati višino škode. Dokazno breme, ki je dinamične narave, se je v tem delu zato prevesilo na toženo stranko, ki pa v konkretni zadevi niti ni izkazala utemeljenega dvoma glede pravilnosti obračunanega popravila.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023453
URS člen 2, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 143, 143/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/4, 168, 168/2. ZKP člen 358, 358-1. ZVOP-1 člen 91, 91/1, 91/1-1.
časovna veljavnost zakona – uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov – načelo zakonitosti v kazenskem pravu – razmejitev med kaznivimi dejanji in prekrški – posebne določbe o pregonu – žaljiva obdolžitev – razžalitev – namen zaničevanja – upravičenje javnosti do podrobnega nadzora nad delom državnih tožilcev kot nosilcev javne funkcije – svoboda izražanja
Vprašanje, ali je prejšnji oz. spremenjeni zakon za stranke milejši, je potrebno presojati ne zgolj s strogo formalno primerjavo prejšnjega in noveliranega zakonskega opisa določenega kaznivega dejanja, temveč z upoštevanjem v sodni praksi in teoriji že uveljavljenega načelnega kriterija, da je milejši tisti zakon, na podlagi katerega je, glede na posledice v konkretnem primeru, odločitev za storilca ugodnejša.
Glede na to, da zaradi neustavnosti določbe kaznivega dejanja po prvem odstavku 143. člena KZ-1 (ker zakonski opis ni omogočal razmejitve od prekrška), ki je veljala v času, ko naj bi obtoženi storil kaznivo dejanje, obtožencu ne bi bilo mogoče kazensko pravno obravnavati, je ta določba za obtoženca milejša.
KZ-1 člen 216. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor dolžnika - dolžnost obrazložitve - med strankama sporna in nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme dolžnika glede delnih plačil - pritožbene novote - zloraba izvršbe
Dolžnica je bila ob prejemu sklepa o izvršbi poučena, da mora svoj ugovor obrazložiti na način, da navede tako dejstva, s katerimi ga utemeljuje, kot tudi predloži dokaze za svoje trditve. Dolžničino pričakovanje, da se bo upnica strinjala z njenimi trditvami glede zatrjevanih delnih plačil, glede na pojasnjeno trditveno in dokazno breme ni pravno upoštevno in spada v njen riziko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080015
OZ člen 179. ZPP člen 165, 165/2.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zvin vratne hrbtenice
Odškodnina, ki jo je prisodilo sodišče prve stopnje (približno 1,2 povprečne neto plače v času sojenja), je sicer v okviru odškodnin, ki jih oškodovanci prejemajo pri najlažjih zvinih vratne hrbtenice (od 1 do 2,7 povprečne neto plače v času sojenja), vendar obravnavani primer s temi primeri ni primerljiv. Od njih odstopa zaradi (za polovico) daljšega bolečinskega obdobja. Pravično denarno odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja znesek 2.000,00 EUR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063295
ZASP člen 5, 5/1, 22, 22/2, 168, 168/1. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243, 229, 229/2.
nastanek obveznosti - povzročitev škode - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - individualna in intelektualna stvaritev - varstvo avtorske pravice - logotip - opis - oblikovna zasnova internetne strani - razdelitev internetne strani - barvne kombinacije - grafični elementi internetne strani - barvni natisi internetne strani - celoten videz stvaritve - postavitev izvedenca - spori iz avtorske pravice - odločitev po splošnem vtisu - uporaba materialnega prava
Glede na prvi odstavek 131. člena OZ mora nadomestiti škodo tisti, ki povzroči škodo. Povzroči jo lahko s kršitvijo katerekoli absolutne pravice, torej tudi avtorske pravice.
Stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti.
Če mora sodišče pri odločanju presoditi, ali je neka stvaritev avtorsko delo (ali ne), mora uporabiti materialno pravo. Postavitev izvedenca za odločanje o pravilni uporabi materialnega prava ne pride v poštev že zaradi tega, ker se z izvedencem dokazujejo trditve.
Izvedenec se v sporih iz avtorske pravice včasih postavi. Z izvedencem se lahko ugotavljajo zgolj dejstva, ki se nanašajo na posamezne znake dejanskega stanu, na primer ali gre za individualno stvaritev. Izvedenec pa se postavi le, če sodišče za to nima potrebnega strokovnega znanja. Pri razmeroma preprostih stvaritvah, kot je stvaritev tožeče stranke, postavitev izvedenca ni potrebna in je odločitev po splošnem vtisu dopustna in mogoča.
Z avtorsko pravico se varuje stvaritev kot celota. Stvaritev je lahko sestavljena iz več (drugih) stvaritev. Ti so njeni sestavni deli, „elementi“.
Oblikovna zasnova internetne strani se kaže v razdelitvi internetne ali kakšne druge strani, in s tem v nastanku posameznih manjših površin („polj“), ter v oblikovanju teh površin. Polja so v različnih barvah. Barvne kombinacije se torej uporabljajo le v povezavi s posameznim grafičnim elementom internetne strani.
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS člen 2, 6. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/4.
stroški prevoza na delo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je v tem individualnem delovnem sporu zahteval povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ki jih je imel v spornem obdobju na relaciji Bratonci - Ljubljana - Bratonci, ker je v tem obdobju (največkrat) enkrat tedensko prihajal na delo z naslova stalnega bivališča v Ljubljano (kjer je opravljal delo) in se iz kraja opravljanja dela ob koncu tedna vračal v kraj stalnega prebivališča. Iz tega razloga je tožnik vtoževal izplačilo teh stroškov prevoza na delo in z dela v višini vozovnice za vlak. Med tednom je tožnik bival v Ljubljani, za prihod na delo in odhod z dela iz tega naslova do kraja opravljanja dela pa mu je tožena stranka povrnila le stroške prevoza na delo in z dela v višini mesečne vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa.
V primeru, ko se v določenem obdobju delavec vozi na delo iz kraja, kjer dejansko biva, v drugem obdobju pa iz kraja kjer ima stalno prebivališče (in iz tega kraja dejansko pride na delo), dobi povrnjene stroške prevoza na delo in z dela tudi iz kraja stalnega prebivališča (to je iz kraja, od koder se je zaposleni enkrat tedensko dejansko pripeljal na delo oziroma se z dela vračal).
Na zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp 368/2015, sodba opr. št. Pdp 359/2015, …).
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084677
ZM člen 16, 32. OZ člen 50, 419, 420. ZPP člen 328.
menica – menično poroštvo – aval – cesija – odstop terjatve s pogodbo – obvestitev dolžnika – večkratni odstop – pisna izdelava sodbe – zamenjava pravdnih strank – očitna pisna pomota – popravni sklep – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.
več predlogov za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – uvedba postopka – združitev pravd – izrek sklepa o začetku stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – litispendenca
ZFPPIPP ne vsebuje pravil o tem, kako naj sodišče postopa v primeru, če dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka v postopku, ki je že uveden na predlog drugega upravičenega predlagatelja.
Očitek sodišču prve stopnje, da je ravnalo nezakonito, ker ni postopalo v skladu z določbo 235. člena ZFPPIPP (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker postopek, ki ga je izbralo sodišče (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ni v ničemer vplival na zakonitost in pravilnost sklepa. Ker se ta presoja glede na odločitev v izreku sklepa, ta pa bi bila enaka tudi v primeru, če bi sodišče odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi upnikovega predloga, očitana relativna bistvena kršitev določb stečajnega postopka ni podana.
stroški izvršitelja - standard takojšnje priglasitve stroškov - načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (venire contra factum proprium) - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne varnosti
S svojim ravnanjem je namreč sodišče prve stopnje pri upniku povzročilo prepričanje, da je s svojo priglasitvijo prehiter, če jo poda pred plačilom stroškov izvršitelju. S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu označilo upnikovo priglasitev, ki je sledila neposredno po plačilu, kot prepozno, je ravnalo v nasprotju s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (prepoved venire contra factum proprium). To načelo ne veže le strank v postopku v okviru načela vestnosti in poštenja, ampak tudi sodišče v okviru zagotavljanja poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave) in pravne varnosti, kot podnačela pravne države (2. člen Ustave). Stranke lahko učinkovito uveljavljajo sodno varstvo le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča, ki jih načeloma ne sme brez utemeljenega razloga spreminjati. Po pojasnjenem je le za obravnavano zadevo pravilno upoštevati kot pravočasno priglasitev stroškov, ki je sledila neposredno po njihovem plačilu izvršitelju.
Pogodba je bila sklenjena za dobo enega leta in se je avtomatično podaljšala za enako obdobje, če se ni pisno odpovedala najkasneje 30 dni pred iztekom posameznega leta trajanja naročniškega razmerja. Ker tožena stranka pogodbe ni odpovedala in se je pogodba avtomatično podaljšala in ker je storitev tožeče stranke v tem obdobju tudi uporabljala, je tožena stranka po odločitvi sodišča prve stopnje dolžna plačati za storitev.
prevzem neunovčljivega premoženja – načrt prve razdelitve – ugovor proti načrtu prve razdelitve – sklep o prvi razdelitvi – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – ozka razlaga določb o zavrženju pritožbe – plačilo stroškov stečajnega postopka
Zavrženje pritožbe pomeni zavrnitev njenega obravnavanja in torej popolno odklonitev sodnega varstva. Že iz tega razloga terja odločitev o zavrženju posebno previdnost in v dvomu ozko razlago. Pritožba tako nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, s pritožbo zoper sklep o prvi razdelitvi je dovoljeno uveljavljati (oziroma mora sodišče paziti na) absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
Stališče, da s pritožbo zoper sklep o razdelitvi ni mogoče uveljavljati (najhujših) kršitev procesnega in materialnega prava, če teh pritožnik ni uveljavljal v ugovoru zoper načrt prve razdelitve, bi pomenilo prehud in nesorazmeren poseg v pravni položaj prizadetih udeležencev, ki ga interes po hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka ne more upravičiti.
Če vsi stroški ob izdaji načrta končne razdelitve še ne bi bili določeni, bi prevzemnika neunovčljivega premoženja postavili v pravno povsem nevzdržen položaj, da ugovarja zoper višino tistih v načrtu razdelitve predvidenih stroškov, ki bodo še predmet sodnega preverjanja ob izdaji sklepov o nagradah oz. izdaji soglasij. Poleg tega se morajo v sklepu o končni razdelitvi naloženi stroški tudi v celoti ujemati z že odobrenimi oz. priznanimi v pravnomočnih sklepih. Na te pogoje in medsebojno skladnost odločitev o stroških je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
procesni pobotni ugovor - odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota - oblikovanje izreka sodbe - ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve - pravnomočnost - zavrženje pobotnega ugovora
O terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, se v izreku sodbe odloči tako, da se ugotovi obstoj ali neobstoj te terjatve.
V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP je sodišče druge stopnje zavrglo pobotni ugovor, potem ko je ugotovilo, da je bilo o obstoju oziroma o neobstoju odškodninske terjatve v celotni višini 5.997,09 EUR že pravnomočno razsojeno.