STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084681
SPZ člen 9, 40, 60, 64, 64/2. ZKP člen 220.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – dobra vera – domneva dobre vere – odplačnost posla – registracija dejavnosti prodajalca – standardna klasifikacija dejavnosti – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – zaseg predmetov
Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.
Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – umik tožbe v teku roka za plačilo sodne takse – izpolnitev zahtevka – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – povrnitev pravdnih stroškov
Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (in razveljavitvi izdanega naloga za izpraznitev poslovnih prostorov) je posledica domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki je nastopila, ker tožeča stranka takse za redni postopek v danem roku ni plačala. Zato je v danem primeru potrebno uporabiti pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086155
URS člen 27. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 508, 509, 510.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence – storitev novega kaznivega dejanja – kazenski postopek v teku – domneva nedolžnosti – postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe
Po poteku roka za izbris sodbe se ta izbriše, če obsojencu v njem ni bila izrečena druga pravnomočna sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063293
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 3, 5, 7, 105. ZFPPIPP člen 256, 256/1, 301, 301/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
gradbena pogodba - jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - bančna garancija - upravičenost unovčitve bančne garancije - zamujanje z deli - naročnikovo odstopno upravičenje - neupravičena unovčitev bančne garancije - odstop od pogodbe - razlogi za enostranski odstop - zloraba pravic iz bančne garancije - konkludentna volja za ohranitev pogodbe v veljavi - odstopna izjava brez učinka - spoštovanje gradbene pogodbe - veljavnost pogodbe - možnost odstopa od pogodbe - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - obrestovanje terjatev - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Ravnanja tožene stranke po podanju odstopne izjave dne 7. 6. 2011 (predvsem pisna opozorila na zamude ter poziv na predložitev podaljšane bančne garancije) so izražala njeno konkludentno voljo, da gradbena pogodba ostane v veljavi oziroma da njena (prvotna) odstopna izjava nima učinka.
Ker tožena stranka gradbene pogodbe pred vložitvijo zahteve za unovčitev garancije ni (veljavno) odpovedala, ni ravnala skladno z določili gradbene pogodbe. Zato je kljub ugotovljeni zamudi tožeče stranke z izvedbo del in prepozni predložitvi originalnega podaljšanja bančno garancijo unovčila neutemeljeno.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
OZ člen 193. ZD člen 142, 142/1, 142/3. ZPP člen 78, 78/1, 140, 140/1, 142, 142/3, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – dvom o procesni sposobnosti toženke – nujno sosporništvo – ugovor zastaranja – sklepčnost tožbe – zamudne obresti – obseg vrnitve – odpravljiva nesklepčnost
Ker pritožbene navedbe o nerazsodnosti prve toženke zaradi dementnosti vzbujajo dvom o tem, ali ji je bila tožba pravilno vročena, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je vročilnico o prejemu tožbe in poziva za odgovor nanj podpisala drugotoženkina snaha, pritožnica pa ne zatrjuje, da ne bi bila članica istega gospodinjstva, očitek o napačni vročitvi ni utemeljen.
Ker obveznost tožencev izvira iz dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove, toženci niso nujni sosporniki.
Ker je ugovor zastaranja povezan z dejstvi, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana, v pritožbi ni upošteven.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072515
OZ člen 619. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi – podjemna pogodba – končni obračun izvedenih del – soizvajalci
Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja.
Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071246
SPZ člen 66, 66/3. SZ-1 člen 177, 177/1. OZ člen 3, 14, 51, 55/1, 52, 507, 513, 513/3. ZZK-1 člen 13.
tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe s tožnikoma – prodaja nepremičnine – solastnina – zakonita predkupna pravica – ponudba predkupnemu upravičencu – ponudba za sklenitev prodajne pogodbe – odpoved predkupni pravici – prosto urejanje obligacijskih razmerij – neobličnost
Predkupni upravičenec se lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov (prvi odstavek 51. člena), odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel.
merila avtorskega dela – narodno zabavna oddaja – avtorsko delo – duhovna stvaritev – stvaritev – individualnost – ideja – izraz ideje
Po stališču pravne teorije se glede elementa individualnosti pri avtorskem delu ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Ta pa lahko črpa iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva. Če pa avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno, iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko pravno varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo in za subjektivno novost. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tudi če je tožeča stranka črpala iz splošne kulturne dediščine, ni mogoče avtorsko pravno priznati avtorstva izvirni kombinaciji posameznih elementov avtorsko pravnega dela, kot je bilo že doslej obrazloženo.
Koncept oddaje tožeče stranke se je od drugih razlikoval v tem, da so ljudje v drugih oddajah sedeli, v oddaji tožeče stranke pa je bilo prešerno vzdušje, vse je potekalo v živo tako nastopajoči kot tudi glasba, v drugih oddajah so bili določeni deli posneti in so se posnetki predvajali v oddaji.
Sodišče vidi dodano vrednost v kombinaciji video razglednice in predstavitve kraja s strani župana ali druge znane osebnosti. Vključevanje gledalcev iz posameznih regij in predstavljanje zanimivih posebnežev, kar je treba razlikovati od glasbenih tekmovanj, še ni bilo videno v tipu narodno zabavnih oddaj. Zato je tudi temu elementu sodišče priznalo pomembno stopnjo individualnosti.
prevod po sodnem tolmaču - odmera nagrade - število znakov prevoda
Pritožba pritožnice torej utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v Pravilniku, ki v prvem odstavku 49. člena določa tarifo za vrednotenje dela tolmačev, ki jo je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade sodnim tolmačem za opravljene prevode, ni imelo podlage, da po priglašenem stroškovniku ne upošteva delov prevodov zato, ker se posamezni deli prevodov ponavljajo. Sodna tolmačka utemeljeno navaja, da šteje vsak znak brez presledka, ne glede na to, kolikokrat se ponovi, v skladu s Pravilnikom pa ena stran šteje 1.500 znakov brez presledkov.
Dajatveni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice se medsebojno izključujeta; gre bodisi za izvedeno bodisi za izvorno pridobitev lastninske pravice. V danem primeru je tožnik s svojimi trditvami narekoval presojo sodišča o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni (izvedeni) način, ki je temeljil na sporni izjavi, zato sodišče pravilno ni ugodilo ugotovitvenemu zahtevku.
izbris subjekta iz sodnega registra – poslovni naslov – izjava lastnika objekta – preklic izjave – zavrženje vloge
Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.