Čeprav v konkretnem primeru res ni bil spoštovan 49. člen ZDR-1 (oziroma 47. člen takrat veljavnega ZDR), skladno s katerim bi se zaradi spremembe delovnega mesta morala skleniti nova pogodba o zaposlitvi, pa dejstvo, da med strankama ni bila sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za (drugo) delovno mesto, ne vpliva na obstoj in veljavnost le-te (kakor to določa 4. odstavek 17. člena ZDR-1 oz. 4. odstavek takrat veljavnega ZDR). Nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto izdelava je tako nedvomno obstajala in se izvrševala. S sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi pa je prenehala prejšnja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti delo po prejšnji pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto izdelava izolacijskega stekla z dne 26. 3. 2008.
ZPIZ-1 člen 63, 143, 144. ZPIZ-2 člen 66, 390, 390/2, 403.
telesna okvara - invalidnina - poškodba pri delu - pot na delo
Tožnica je leta 2011 utrpela poškodbo na redni poti od stanovanja na delovno mesto. Odločilen je predpis, ki je veljal v času, ko je prišlo do poškodbe na poti na delo, torej ZPIZ-1. To pa pomeni, da ZPIZ-2 za razmerja, ki so nastala že v času veljavnosti ZPIZ-1, ni mogoče uporabiti. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne določa veljavnosti za nazaj, torej da bi bilo potrebno poškodbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je nastala pri delu pred uveljavitvijo ZPIZ-2, od uveljavitev ZPIZ-2 dalje, torej od 1. 1. 2013 šteti za poškodbo izven dela. Ker je pri tožnici podana 40 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine utemeljen.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
V 7. odstavku 36. člena ZSVarPre je določeno, da se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24 krat, ob pridobitvi pravice prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine in prepoved vpiše v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije. S takšno prepovedjo je seznanjen vsak uživalec denarne socialne pomoči, ki jo je v zadnjih treh letih prejel več kot 24 krat. Izjava o seznanjenosti je namreč sestavni del vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z navedeno posledico je bila seznanjena tudi tožnica, saj je s podpisom vloge podpisala tudi izjavo o seznanitvi. Pritožbene navedbe o protiustavnosti ZSVarPre v delu, ki ureja prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije, so neutemeljene. Ustavno sodišče RS je namreč ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči.
socialni spor - dokončna odločba - preuranjena tožba
Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno upravno odločanje. O pravici do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela tako sploh še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, zato je tožba preuranjena, kar je na podlagi 75. člena ZDSS-1 razlog za njeno zavrženje.
Glede na približno enakovreden pomen obeh zahtevkov, ki ju je uveljavljala tožnica, je zmotno njeno stališče, da je podana situacija iz tretjega odstavka 154. člena ZPP. Ker prvi toženec ni odgovoril na tožbo, drugi toženec pa je pripoznal tožbeni zahtevek, sta obravnavi vsakega zahtevka terjali približno enake stroške.
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada za postopek - nastanek nagrade - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev - stroški fotokopiranja
Sodba vsebuje odločitev o pobotnem ugovoru, o katerem je že pravnomočno odločeno, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na pravnomočne odločitve o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve je sodišče vezano.
ZPP člen 185, 186, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR-1 člen 118, 118/1, 202.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe
V obravnavanem individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja je potrebno upoštevati specialno določbo četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1. Ker gre za primer privilegirane spremembe tožbe (186. člena ZPP), tožena stranka spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dovoliti. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri obrazložitvi odločitve, da spremembe tožbe ne bo dovolilo, so tudi materialnopravno zmotni. Sprememba tožbe na način, da tožnika sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila uveljavljata kot podredni tožbeni zahtevek, vrnitev nazaj na delo, ki ga prej nista zahtevala, pa kot primarni tožbeni zahtevek, ne bi bila v škodo tožene stranke (359. člen ZPP).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066232
ZP-1 člen 71, 133, 133/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZUP člen 80, 80/2. URS člen 22, 29, 29/3.
načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje dejstev - izvajanje dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - strokovni pregled - pitje alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu
Ker je obdolženec uveljavljal, da je pil alkoholne pijače po vožnji, mu je policist pravilno odredil strokovni pregled.
Dokazni predlog mora biti substanciran. Sodišče prve stopnje lahko zavrne dokazni predlog, če dajejo drugi zbrani dokazi dovolj podlage za odločitev o odgovornosti in izvedba predlaganih dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – ogled kraja kaznivega dejanja – pooblastila policije – pooblastila preiskovalnega sodnika – odreditev izvedenskega dela – strokovni pregled – vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc – izjava osumljenca dežurnemu zdravniku – pouk o privilegiju zoper samoobtožbo – prepozen predlog za izločitev dokazov – prekoračitev obtožbe – nerešen predmet obtožbe – sprememba obtožbe na glavni obravnavi – dvom o nepristranskosti sodnika porotnika – dokazno breme obrambe – kršitev pravic obrambe – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – oblike krivde – naklep do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja – malomarnost do hujše posledice – smrt oškodovanca – izključitev kazenskega pregona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – odločba o prekršku – vožnja pod vplivom alkohola – povzročitev neposredne nevarnosti za življenje druge osebe – predrzna in brezobzirna vožnja – vožnja po nasprotnem voznem pasu – neprilagojena hitrost v nepreglednem ovinku – prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti za več kot 30 km/h – prištevnost – pritožba v škodo obtoženca – izvedenstvo psihiatrične stroke – bistveno zmanjšana prištevnost – nesposobnost za varno vožnjo – izvedenstvo prometne stroke – povzročitev nevarne prometne situacije – izračun trčne hitrosti – izvedena priča – prispevek oškodovanca k prometni nesreči – oškodovančeva kršitev c
V okviru ogleda kot nujnega preiskovalnega dejanja sme policist zakonito odrediti strokovni pregled osumljenca zaradi suma vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi na podlagi določb 148. in 164. člena ZKP ter 107. člena ZPrCP. Dežurni zdravnik, ki pregled opravi, osumljenca ne poučuje o pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP, saj pri zdravniškem pregledu ne gre za izjave, ki bi jih osumljenec dal policiji.
Znaki prekrška po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, tj. da je obtoženec vozil motorno vozilo pod vplivom alkohola, ne zajamejo celostne kriminalne količine očitanega mu kaznivega dejanja. Vožnja pod vplivom alkohola (z več kot 1,10 g alkohola na kg krvi) je le eden od alternativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.
ZPrCP v 1. točki prvega odstavka 46. člena določa, da je najvišja dovoljena hitrost vozila na cestah v naselju 50 km/h. Gre za jasno zakonsko določilo. Preseganje omenjene hitrosti za več kot 30 km/h pomeni izpolnitev zakonskega znaka po 2. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Irelevantno je, ali je del ceste, kjer je prišlo do nesreče, opremljen s prometnim znakom, ki opozarja na bližajoč se levi ovinek.
Čeravno bi bilo ugotovljeno (pa ni bilo), da je oškodovanec kot udeleženec prometne nesreče kršil cestnoprometne predpise, bi to zgolj pomenilo, da je tudi njegovo ravnanje vodilo do prepovedane posledice, in ne, da je vzročno verigo, ki je stekla zaradi protipravnega ravnanja obtoženca, preusmeril ter jo na ta način izničil.
Obtoženec je do kršitev pravil cestnega prometa in (možnosti) ogrožanja življenja drugega udeleženca v prometu ravnal naklepno. Zavestno se je odločil, da bo povzročil neposredno, konkretno in realno nevarnost, povzročitev take nevarnosti pa je tudi hotel. V odnosu do smrti oškodovanca je ravnal v zavestni malomarnosti. Lahkomiselno je menil, da ne bo naletel na voznika, ki bi mu pripeljal nasproti, ali da se bo morebitnemu nasproti vozečemu vozniku uspel še pravočasno izogniti.
Zgolj iz enega dogodka, pa čeprav s tragičnimi posledicami, ni dopustno sklepati oziroma utemeljevati nevarnosti obtoženca za javni promet. V dejanskih okoliščinah, ko ni bila ugotovljena obtoženčeva nevarnost v smislu 72. člena KZ-1, ni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina zaradi nezakonite odpovedi
Ni bistveno ali je tožnica delo, za katerega je prejela plačilo, opravila ali ne. Bistveno je, da gre za zlorabo registrirne kartice s strani tožnice na način, da je prisotnost tožnice lažno registrirala sodelavka B.B. istočasno, ko je registrirala svoj prihod na delo oziroma odhod z dela, čeprav tožnice na delu ni bilo.
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
ZPP člen 183, 184, 184/2, 185, 185/1. ZPIZ-2 člen 196. ZPIZ-1 člen 170.
telesna okvara - invalidnina - sprememba tožbe
Tožnik je na glavni obravnavi s pisno vlogo smiselno predlagal spremembo tožbe na odpravo odločbe tožene stranke z izdajo nove odločbe, s katero mu bo priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro in vse ostale pravice od 8. 6. 2011 dalje ter na temelju 196. člena ZPIZ-2 povrnjena škoda z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Take predlagane spremembe tožbe sodišče prve stopnje utemeljeno ni dopustilo. V kolikor bi sodišče dopustilo predlagano spremembo tožbenega zahtevka v smeri, da se odpravi odločba tožene stranke in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje zaradi priznanja invalidnine (in celo drugih pravic iz invalidskega zavarovanja od 8. 6. 2011), ne bi bilo pogojev za meritorno sojenje v zadevi. Izpodbojne tožbe zoper pravnomočne upravne odločbe namreč niso dopustne.
sodna taksa - oprostitev plačila - ustavna odločba - pravni standard - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V ustavni odločbi št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP. Glede na tožnikovo plačo in dejstvo, da njegova zunajzakonska partnerka ni zaposlena in nima dohodkov, mesečni dohodek na družinskega člana znaša 290,00 EUR, kar pomeni, da cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,49 EUR) ne dosega, zato je tožnik glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse odločilno dejstvo, da mesečni dohodek na družinskega člana presega znesek 269,20 EUR, kolikor znaša minimalni dohodek – cenzus za upravičenost do denarne socialne pomoči, saj je kot merilo potrebno upoštevati znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (na družinskega člana). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo in tožnika v celoti oprostilo plačila sodnih taks v individualnem delovnem sporu.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015596
ZPP člen 6, 108, 108/1, 108/4.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - zavrženje vloge
Tožnik je vložil vlogo v tujem jeziku, zato mu je sodišče naložilo, da jo v postavljenem roku prevede v slovenski jezik. Dopolnitev vloge (oziroma njen prevod) je bila vložena po izreku roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zavrglo prepozno dopolnitev vloge, za kar v ZPP ni podlage, o sami vlogi pa sploh ni odločilo. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep ter mu zadevo vrnilo v novo postopanje.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZPIZ-2 člen 109, 109/2.
starostna pokojnina - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - preračun pokojnine
Tožniku je bila zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini. Zahtevek za preračun starostne pokojnine po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je bil pravnomočno zavrnjen, ker tožnik na dan uveljavitve Sporazuma ni izpolnil pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato se pokojnina za slovensko zavarovalno dobo že izplačuje in ostane obveznost Bosne in Hercegovine. Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine je zato neutemeljen.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku 12.
začasna nezmožnost za delo - priča - izgubljen zaslužek - nadomestilo plače
Priča ima pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Zaposleni ima pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela, ki ga priči plača delodajalec, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. Delodajalec je za pričo izstavil račun za povračilo stroškov njihovega delavca za 2-urno odsotnost z dela, ne da bi predložil tudi podatke o tem, koliko znaša bruto urna postavka plače za pričo in v kakšni višini je bila izplačana. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo ponovno določilo višino nadomestila plače, do katere je delodajalec upravičen za čas prisotnosti njihovega delavca na sodišču.
Določitev stikov bi bila pravilna, če bi bil odnos med tožencem in dveletnim sinom običajen in če bi sodišče prve stopnje ugotovilo ter obrazložilo, da (in zakaj) sta tak obseg in način izvrševanja stikov v otrokovo korist, česar pa ni naredilo.
ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. ZDR-1 člen 108, 131. OZ člen 188.
zamudna sodba - plačilo odpravnine - regres za letni dopust
Tožnica je zahtevala plačilo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter plačilo regresa za letni dopust za leto 2013. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je iz tožbenih navedb ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala ter da je tožnica že v tožbi in tožbenem zahtevku upoštevala delno plačilo tožene stranke.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. ZPP člen 8, 11. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dokazni postopek - dokazna ocena - ekonomičnost postopka
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenskega organa, ki je bil že predhodno postavljen v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Zaslišanje lečečega psihiatra je tožnik predlagal v pripombah na dopolnilno izvedensko mnenje, sodišče pa je takšnemu predlogu sledilo, ne glede na to, da je že pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje in člana izvedenskega organa tudi zaslišalo. Glede na takšno procesno situacijo v konkretnem primeru sodišču ni mogoče očitati kršitve načela ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP.