ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083096
ZPP člen 2, 2/1, 14.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odločanje v mejah toženega zahtevka
Morda je tudi tožnik napadel toženca in je bil tudi ta napad protipraven, vendar toženec odškodnine zaradi tožnikovega ravnanja ni uveljavljal, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem protipravnosti ravnanja tožnika v odnosu do toženca oziroma njemu povzročene škode ni moglo ukvarjati.
vzpostavitev etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – priposestvovanje – odločba o denacionalizaciji – stavbna pravica
Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je ugotovilo, da sta predlagatelja že predhodno sprožila pravdo na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v stavbi na podlagi priposestvovanja. Ker predlagatelja v pravdi nista uspela (zahtevek je bil zavrnjen), nista izkazala pravnega položaja pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL. Sodišče je zato predlog zavrnilo.
Doseg objektivne odgovornosti se oži predvsem na stvari, ki same po sebi pomenijo povečano nevarnost in iz katerih izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja, ne glede na vsakokratne okoliščine primera. Če se torej nevarnost lahko z ustrezno pazljivostjo in skrbnostjo nevtralizira, ne moremo več govoriti o pravnem standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost. Drevesno deblo (niti trhleno drevesno deblo) samo po sebi ni nevarno in ne predstavlja nevarne stvari.
Postavitve izvedenca finančne stroke v postopku ni predlagala nobena od strank, zato sodišče tega dokaza ni izvedlo. Ob tem ni mogoče pritrditi toženki, da bi tožnica edino s tem dokazom lahko izkazovala višino terjatve, saj pravdni postopek ne predvideva obveznih dokaznih sredstev, temveč je stranka pri dokazovanju svobodna. Glede na povsem pavšalne ugovore toženke posebno strokovno znanje za razjasnitev pravno relevantnih dejstev v konkretnem postopku tudi ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080019
OZ člen 10. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/4, 51. ZPP člen 7, 8, 243, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje upravnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec v vetrolovu večstanovanjske stavbe – odgovornost upravnika proti tretjim, ki niso lastniki stanovanj – zakonske obveznosti upravnika – vzdrževanje – trditveno breme – obseg trditvenega bremena – razpravno načelo – dokaz z izvedencem – javna listina
Upravnik bi za preprečitev (ali zmanjšanje) škodne nevarnosti, ki so jo predstavljala drseča tla, lahko poskrbel na različne načine: s protizdrsnim premazom, s položitvijo protizdrsne podlage ali/ter z namestitvijo opozorila, vendar ni storila nič od navedenega. Gre za ukrepanje, ki tako stroškovno kot časovno sodi v sklop rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, za katera je dolžan upravnik poskrbeti tekoče tudi brez sklepa etažnih lastnikov.
ZVEtl člen 7, 26, 26/2, 30. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče k stavbi – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje s sodnim izvedencem
Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
Zunanje stopnice pred stanovanjsko hišo, obložene s kulir ploščami, to je z ustrezno oblogo, in ki ne drsijo same po sebi, ne predstavljajo nevarne stvari in ne gre za objektivno odgovornost.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pravnega razmerja preživljalca na dediče – izjava dedičev o vstopu v pogodbo – razveza pogodbe – nadaljevanje pogodbe
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je značilno, da ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenikov. Zaradi smrti preživljalca zato ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se celotno pravno razmerje, pravice in obveznosti z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče. Preživljančevo soglasje ni potrebno, potrebno pa je dedičevo soglasje. Dediči morajo zato izrecno privoliti v vstop pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, pa lahko od preživljanca zahtevajo odškodnino, ki jo sodišče določi po prostem preudarku. Pri določanju obsega vrnitve torej ne veljajo pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
podjemna pogodba – popravilo avtomobila – avtoservis – dodatna dela
Toženec dodatnih del ni naročil in se jih ni zavezal plačati. Temelja oziroma pravne podlage, na kateri je tožnik (avtoservis) gradil svoj zahtevek, ki po svoji vsebini predstavlja plačilo računa v višini 1.236,25 EUR, ni.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – bodoče duševne bolečine – strah – skaženost – materialna škoda – potni stroški – stroški za tujo pomoč in postrežbo – pravična denarna odškodnina – odmera višine odškodnine – prosti preudarek – sklepčnost
Izvedenec medicinske stroke in posledično sodišče, ki je njegovo mnenje sprejelo, je očitno presojal telesne bolečine tožnice v času zdravljenja in izraz telesne zamenjal za duševne.
Niti sodišče niti izvedenec ne ugotavljata stopnje in trajanja bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice. In ker je tudi tožba v tem delu nesklepčna, saj ni prav nikakršnih razlogov o stopnji in trajanju tožničinih duševnih bolečin, ki bi utemeljevale prisojo odškodnine v tem delu preko zneska, ki ga je toženka pred pravdo že plačala tožnici, je tožba nesklepčna.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
ničnost darilne pogodbe – razveljavitev pogodbe – skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – vir sredstev za pridobitev premoženja – nedopusten nagib – stanovanjska pravica – pravica do odkupa stanovanja – premoženjska narava pravice do odkupa
Sodna praksa večinoma poudarja, da je za opredelitev pravne narave premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, relevanten le vir financiranja kupnine oziroma, da je vir sredstev ključnega pomena za razlikovanje med posebnim in skupnim premoženjem.
V obravnavanem primeru je bila vnovčitev menice upravičena le, če je v trenutku vnovčitve tožnica še kaj dolgovala tožencu po navedeni gradbeni pogodbi oziroma če je takrat obstajala zapadla in neporavnana terjatev toženca iz gradbene pogodbe. V nasprotnem primeru je bila vnovčitev menice neupravičena, toženec pa je bil posledično neupravičeno obogaten.
Toženec v primeru, če je menil, da ni kriv za zamakanje, z deli ne bi smel nadaljevati brez naročila investitorja. Če je kljub temu z njimi nadaljeval in so mu s tem nastali stroški, od tožnice ne more zahtevati njihove povrnitve.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 271, 271/1, 290.
razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna poravnava - denarna obveznost - izpolnitev - kdo lahko izpolni - izpolnitev dolžnika ali tretjega - prenehanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre v danem primeru za denarno obveznost, ki jo lahko izpolni ne le dolžnica, temveč tudi njen sin, ki je obveznost po sodni poravnavi poravnaval, tako zase kot za dolžnico, in je prepričljivo izpovedal, da ima interes, da se obveznost v celoti poplača, s takšno izpolnitvijo pa se je strinjala tudi dolžnica, medtem ko sama obveznost ni takšne narave, da bi to obveznost morala osebno izpolniti dolžnica. S tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 271. člen ZIZ za izpolnitev dolžnika oziroma tretjega.
zavrženje tožbe – poziv na popravo tožbe – prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – prošnja za brezplačno pravno pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik je tožbo vložil iz zapora. Tožbi je priložil obrazec za BPP in opozoril, da nima pravnega znanja za vsebinsko sestavo tožbe. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za BPP odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe) ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Ker sodišče pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za BPP, mu je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme o pravnoposlovnem razmerju pravdnih strank je bilo na tožeči stranki.
Ker je zagovornik svojo zdravstveno nesposobnost za udeležbo na predobravnavnem naroku začel zatrjevati šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pred tem pa ni navajal ničesar v tej smeri, se denarno kaznovanje odvetnika zaradi zavlačevanja kazenskega postopka pokaže kot utemeljeno.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337, 337/1. Sodni red člen 166.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – pravočasnost trditev – oprostitev plačila sodne takse – nemožnost unovčenja premoženja – bilančna izguba – negativni kapital – likvidnost – nedovoljene pritožbene novote – pravica do sodnega varstva – nepristranskost sojenja – množičen spor – pisna izdelava sklepa – obrazložitev
Samo z zatrjevanjem nelikvidnosti in blokad transakcijskih računov, brez pravočasnih navedb o nezmožnosti vnovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi vnovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožena stranka s predlogom za oprostitev oziroma odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
Glede neutemeljenega očitka o dvomu v neodvisnost sodstva, ker so bili predlogi za taksno oprostitev tožeče stranke pred Okrožnim sodiščem v Kranju v vseh 17 zadevah zavrnjeni z enako obrazložitvijo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz podatkov obravnavanih spisov izhaja, da je obrazložitev sklepov pripravila v vseh zadevah ista strokovna sodelavka, kar je v skladu z 12. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 270. člena ZPP. Zato je pravilno in razumljivo, da so obrazložitve v vseh zadevah identične. Ravno zaradi enakih predlogov za taksno oprostitev in enakih pritožb tožeče stranke zoper sklepe o zavrnitvi predlogov, se zadeve na pritožbeni stopnji obravnavajo kot množičen spor.