OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084149
OZ člen 10, 62, 62/2, 131, 131/2, 147, 147/1, 153, 153/2, 153/3, 171, 173, 352, 352/1.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – avtodvigalo – delo na višini – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – lastništvo nevarne stvari – solidarna odgovornost – izvedensko mnenje – prispevek oškodovanca – sklicevanje na kazenski spis – povrnitev škode – odškodnina za smrt bližnjega – posebej o povrnitvi premoženjske škode v primeru smrti – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – povračilo škode zaradi izgubljenega preživljanja – povrnitev nepremoženjske škode – osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – obstoj pravno priznane škode bratov in sester – obstoj trajnejše življenjske skupnosti – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – računanje časa – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že zato, ker se je delo, pri katerem je prišlo do škode, opravljalo na gradbišču na višini 16 m, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti.
Določba tretjega odstavka 153. člena OZ, po kateri je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode, obravnava primere konkurence objektivne in subjektivne odgovornosti, ki v izhodišču nalaga večje breme imetniku nevarne stvari, vendar mu ob upoštevanju meril iz 171. člena OZ omogoča delno razbremenitev odgovornosti, če je po upoštevanju vseh okoliščin primera oškodovančevo neskrbno ravnanje vsaj delno v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – bodoče duševne bolečine – strah – skaženost – materialna škoda – potni stroški – stroški za tujo pomoč in postrežbo – pravična denarna odškodnina – odmera višine odškodnine – prosti preudarek – sklepčnost
Izvedenec medicinske stroke in posledično sodišče, ki je njegovo mnenje sprejelo, je očitno presojal telesne bolečine tožnice v času zdravljenja in izraz telesne zamenjal za duševne.
Niti sodišče niti izvedenec ne ugotavljata stopnje in trajanja bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice. In ker je tudi tožba v tem delu nesklepčna, saj ni prav nikakršnih razlogov o stopnji in trajanju tožničinih duševnih bolečin, ki bi utemeljevale prisojo odškodnine v tem delu preko zneska, ki ga je toženka pred pravdo že plačala tožnici, je tožba nesklepčna.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – tehtanje neugodnih posledic
Predlagatelj začasne odredbe sicer res mora zatrjevati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode in za to konkretno in natančno navajati relevantna dejstva, vendar pa trditev ni potrebno tako specificirati, kot da bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082222
OZ člen 9. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
prodajna pogodba – kršitev pogodbe – protipravno ravnanje – dolžnost izpolnitve obveznosti – poziv na izročitev nepremičnine – obvestilo o možnosti prevzema nepremičnine – obveznost obvestitve – obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – upniška zamuda – dolžniška zamuda – odškodninska odgovornost – zloraba procesnih pravic – vložitev tožbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru ni bil vnaprej določen način obvestitve prvega toženca, zato je drugi toženec s tem, ko je prvemu tožencu poslal obvestilo o izročitvi (dela) nepremičnine v posest, priporočeno po pošti s povratnico, pri čemer je uporabil najbolj strog oziroma najbolj zanesljiv način vročanja pošiljk, ki je na voljo posameznikom v Republiki Sloveniji, svojo obveznost obvestitve prvega toženca izpolnil. Pri tem ni važno, ali se se prvi toženec, ker pošiljke ni prevzel, z obvestilom (po lastni volji) tudi (dejansko) seznanil ali ne.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
Lombardni kredit je posojilo, katerega značilnost je, da je zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev (ti so lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe). Gre zgolj in samo za zavarovanje obveznosti s pravico poplačati zavarovano terjatev skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta.
Res je, da o tem (dogovoru) ni nobenega jasnega neposrednega dokaza – pisni predlog pogodbe je ostal nepodpisan, vendar je sodišče prve stopnje prepričljivo povezalo posredne dokaze (indice) in na podlagi njih napravilo življenjsko logičen in dovolj zanesljiv sklep o tem, da je bil tak dogovor ustno oz. konkludentno tudi dosežen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023427
ZKP člen 450, 450č, 450č/3.
sporazum o priznanju krivde – odločba o stroških kazenskega postopka
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in tudi sicer njegovih sestavin ne spreminja. Obtoženec lahko do odločitve sodišča o tem, ali bo sporazum sprejelo ali zavrnilo, odstopi od sklenjenega sporazuma iz kateregakoli razloga.
Ne sme pa sodišče poseči v sporazum o priznanju krivde na način, da bi spreminjalo njegovo vsebino oziroma celo posegalo v med strankama dogovorjeno kazensko sankcijo ali druge določbe.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
vzpostavitev etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – priposestvovanje – odločba o denacionalizaciji – stavbna pravica
Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je ugotovilo, da sta predlagatelja že predhodno sprožila pravdo na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v stavbi na podlagi priposestvovanja. Ker predlagatelja v pravdi nista uspela (zahtevek je bil zavrnjen), nista izkazala pravnega položaja pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL. Sodišče je zato predlog zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082191
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 205, 311, 311/1. ZFPPIPP 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 245, 252, 296, 296/4, 300, 383.
zavrženje tožbe – osebni stečaj toženca – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – plačilo uporabnine – časovne meje pravnomočnosti – učinek začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zastopanje stečajnega dolžnika – terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka – terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka – prijava terjatev
Sodišče prve stopnje lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika. Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.
Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana. Tožnik ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek. Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – zakonec – povečanje dednega deleža – manj verjetna pravica
Na pot pravde je sodišče napotilo pritožnico, katero pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica za svoje trditve ni ponudila ustreznih dokazov, zato je šteti, da je njena pravica manj verjetna, oziroma je na njej dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvaja prav iz šibkega premoženjskega stanja, da ga dokaže.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plavalni tečaj - nevarna stvar - bazen - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost osnovne šole - odškodninska odgovornost organizatorja plavalnega tečaja
Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
plačilo zavarovalnine – osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za zavarovanje – nastop zavarovalnega primera – nezgoda – napad (stisnjenje) bikov – trditveno in dokazno breme – vzročna zveza med dogodkom in nastalo posledico – mejni prag zadostne verjetnosti pri dokazovanju vzročne zveze
Pri dokazovanju nastopa zavarovalnega primera mora biti vzročna zveza med nezgodo in posledico dokazana z verjetnostjo, ki sta jo pogodbenika dogovorila.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – napake pri vročanju – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – fikcija vročitve – povratnica – javna listina
Zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.