zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – vročitev zamudne sodbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – stroški pravdnega postopka
Tožničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen. Glede na očitno neutemeljenost pritožbe odgovora nanjo ni mogoče šteti za potreben strošek pritožbenega postopka, vložitev pravnega sredstva pa sama po sebi tudi ne daje podlage za zaključek, da je strošek nastal po toženčevi krivdi.
državna štipendija - prenehanje - vrnitev prejetih zneskov
Tožniku je bila priznana državna štipendija za izobraževanje na izobraževalnem zavodu do zaključka izobraževalnega programa. Tožnik je spremenil izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, poleg tega po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja tudi ni predložil ustreznih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da tožniku preneha pravica do državne štipendije in je tožnik dolžan v skladu s 50. členom ZŠtip štipendijo vrniti. Tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
sorazmerni del pokojnine - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
K tožbi ni bila priložena dokončna odločba, ki jo je v tožbi omenjal tožnik. Zato ga je sodišče pozvalo, da to odločbo posreduje. Ker v postavljenem roku sodišču te dokončne odločbe ni posredoval, je bila tožba utemeljeno zavržena kot nepopolna.
KZ-1 člen 211, 305. ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. URS člen 14, 49. ZPol člen 68.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - goljufija - goljufiv namen
Tožnik (policist) je s tem, ko se je izdajal za drugega policista in si je izposodil denar od oškodovanke ter tega denarja ni vrnil na njene večkratne pozive, izpolnil znake kaznivega dejanja goljufije. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da uporaba nepravega imena na potrdilu o prejemu denarja skupaj z izmikanjem posojilodajalki predstavlja goljufivi namen tožnika kot enega od znakov kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. Storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije, je hujša kršitev, ki sama po sebi pomeni nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 110. člena ZDR-1, izpodbijana izredna odpoved pa je zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063296
OZ člen 935, 935/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 107, 215.
paketno zavarovanje premoženja - vlomsko zavarovanje - zavarovalni primer - vlom - trenutek sklepanja zavarovalne pogodbe - okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti - nevarnostne okoliščine - seznanjenost s pomembnimi okoliščinami - nepopolnost prijave - neustreznost varnostnih elementov - varnostni sistem - izpolnjevanje pogojev - primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave - fotokopija knjige sklepov - listina v fotokopiji - verodostojnost listine - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje višine odtujene gotovine v sefu - pravilo o dokaznem bremenu - obveznosti zavarovalnice - popolnost prijave - tek zakonskih zamudnih obresti
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. Zgolj razlog, da je listina v fotokopiji, torej še ne pomeni, da ni verodostojna.
Tožeča stranka je ob sklepanju pogodbe izpostavila prav vse pomembne okoliščine, da je tožena stranka lahko opravila oceno nevarnosti. Upoštevaje takšno stanje je slednja privolila v sklenitev zavarovalne pogodbe. V kolikor se navedeni pogoji toženi stranki niso zdeli ustrezni, bi morala tožečo stranko na to opozoriti. Tega pa ni storila. Zato se na dejstvo, da varnostni sistem v prostorih tožeče stranke ni bil skladen s klavzulo K-3, sedaj ne more več sklicevati.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – umik tožbe v teku roka za plačilo sodne takse – izpolnitev zahtevka – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – povrnitev pravdnih stroškov
Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (in razveljavitvi izdanega naloga za izpraznitev poslovnih prostorov) je posledica domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki je nastopila, ker tožeča stranka takse za redni postopek v danem roku ni plačala. Zato je v danem primeru potrebno uporabiti pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071246
SPZ člen 66, 66/3. SZ-1 člen 177, 177/1. OZ člen 3, 14, 51, 55/1, 52, 507, 513, 513/3. ZZK-1 člen 13.
tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe s tožnikoma – prodaja nepremičnine – solastnina – zakonita predkupna pravica – ponudba predkupnemu upravičencu – ponudba za sklenitev prodajne pogodbe – odpoved predkupni pravici – prosto urejanje obligacijskih razmerij – neobličnost
Predkupni upravičenec se lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov (prvi odstavek 51. člena), odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel.
SPZ člen 44, 44/1, 77. ZPP člen 124, 124/1, 124/2, 124/4, 224, 224/1, 243, 247, 247/2.
ureditev meje – javno dobro – meja med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – podatki katastra – močnejša pravica – prepoved priposestvovanja javnega dobra – narok na kraju samem – zapisnik o naroku – nepodpisan zapisnik – pripombe na zapisnik – javna listina – izvedba dokaza z izvedencem – izločitev izvedenca
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, razen v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084169
ZOdvT člen 4, 4/3, 11. ZOdvT tarifna številka 1111, 2100, 3100, 3102. OZ člen 766. ZPP člen 184, 185, 185/1.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – ugovor zoper plačilni nalog – uporaba pravil pravdnega postopka – meje tožbenega zahtevka – plačilo odvetniških storitev – specifikacija, izstavitev in plačilo računa – mandatna pogodba – dogovor o višini nagrad – nagrada za sporazum – nastanek nagrade – nagrada za narok – nagrada za postopek
Novejša sodna praksa dopušča spremembo tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadaljevanju postopka v pravdi.
Okoliščina, da tožnica ni izdala računov za vse opravljene storitve oziroma da izstavljenih računov ni specificirala tako, kot ji to nalaga 11. člen ZOdvT, ne pomeni, da v tem pravdnem postopku ne more utemeljeno zahtevati njihovega plačila oziroma da sodišče ne more presojati utemeljenosti njenega zahtevka za plačilo teh storitev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Dolžnica bi lahko v tej fazi postopka, ko je postal sklep o izvršbi že pravnomočen, le še vložila ugovor, ki bi temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Takega dejstva, ki je časovno kasnejši od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi pa dolžnica ni navedla.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081169
ZGD člen 258. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 254.
odškodninska odgovornost poslovodje – veriženje pogodb – protipravnost – izvedensko mnenje – predlog za postavitev novega izvedenca
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega znanja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri nanj zanesti. Pritožnik pa zgolj s ponavljanjem že podanih navedb o nesmotrnosti posla ni vzbudil dvoma v ustreznost in strokovnost mnenja izvedenke.
Sodelovanje družbe I. A. v spornem poslu ni bilo nerazumno, nepotrebno in negospodarno, kot je to zatrjevala tožeča stranka. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna nerazdelno plačati, je zelo visoka, mesečni dohodki prve tožnice pa ne dosegajo, drugega tožnika pa le nekoliko presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Znesek prihrankov drugega tožnika sicer presega višino taksne obveznosti, a je glede na nizke mesečne prihodke in nemožnost takojšnje vnovčitve ostalega premoženja utemeljen predlog, da se obveznost razdeli v več obrokov.
izbris subjekta iz sodnega registra – poslovni naslov – izjava lastnika objekta – preklic izjave – zavrženje vloge
Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.