zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – vročitev zamudne sodbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – stroški pravdnega postopka
Tožničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen. Glede na očitno neutemeljenost pritožbe odgovora nanjo ni mogoče šteti za potreben strošek pritožbenega postopka, vložitev pravnega sredstva pa sama po sebi tudi ne daje podlage za zaključek, da je strošek nastal po toženčevi krivdi.
sorazmerni del pokojnine - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
K tožbi ni bila priložena dokončna odločba, ki jo je v tožbi omenjal tožnik. Zato ga je sodišče pozvalo, da to odločbo posreduje. Ker v postavljenem roku sodišču te dokončne odločbe ni posredoval, je bila tožba utemeljeno zavržena kot nepopolna.
SPZ člen 8, 16. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 11, 11/1.
optično omrežje - skupnost stvari - telekomunikacijski vodi - kabelska kanalizacija - vpis zastavne pravice v registru AJPES
Optično omrežje ne predstavlja zbirne stvari, temveč skupnost stvari (universitas rerum), ki je le miselni pojem ter zato ne more biti predmet stvarnih pravic. To je lahko le posamezna stvar. Telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija niso sestavine nepremičnine po načelu superficies solo cedit po 8. v zvezi s 16. členom SPZ, da so premičnine in kot samostojne (skupnost) stvari predmet stvarnih pravic.
Tako telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija, zlasti kadar so v funkciji, ležijo na oziroma v določenih nepremičninah. Ko so stranke sklepale notarski zapis, bi morale vanj vnesti tudi podatke o parcelni številki in katastrski občini, kjer leži oprema. Ravno ti podatki oziroma številka objekta ali dela objekta predstavljajo enolični identifikacijski znak opreme po prvem odstavku 11. člena Uredbe za vpis v register pri Ajpes.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev prepovedi diskriminacije pri izbiri delavca - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da toženka ni uspela dokazati, da tožnik ni bil neenako obravnavan, utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo, na podlagi katere osebne okoliščine iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1 naj bi tožena stranka diskriminirala tožnika. V šestem odstavku 6. člena ZDR-1 je določeno, da mora delodajalec, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije (obrnjeno dokazno breme). Vendar pa lahko do take prevalitve dokaznega bremena pride le v primeru, če delavec v okviru dejstev, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, izrecno navede, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi bil neenako obravnavan. Le tako lahko delodajalec dokazuje, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije, v nasprotnem primeru bi mu bilo dokazovanje tega dejstva, ki je po svoji naravi negativno dejstvo, onemogočeno. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je dokazno breme na toženi stranki, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede odločilnega dejstva, ali je tožena stranka kršila prepoved diskriminacije pri izbiri tožnika kot delavca, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
dediščinska tožba – tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja – dediči – zastaranje – pravno nasledstvo – dokazna ocena
Materialnopravno pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožba v tem obsegu ni dediščinska tožba. Pravico do ugotovitve obsega skupnega premoženja in solastninskega deleža na njem je imela že pokojna, pri čemer gre za upravičenje lastninskopravne narave. Tožnica izvaja svoja upravičenja iz upravičenja pokojne matere proti očetu oziroma sedaj toženki (njegovi izvenzakonski partnerki) kot eni izmed dedinj. Ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo in ki ne zastara, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Takšen zahtevek je tožničina mati imela proti možu ves čas, vse do trenutka svoje smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopila tožnica kot njena dedinja.
Za verjetnost terjatve bi morala tožeča stranka z verjetnostjo izkazati utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz družbe A. A. d d. o. o. - kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala z verjetnostjo izkazati, da tožena stranka s svojim ravnanjem družbi A. A. d. o. o. povzroča škodo ali da za to obstoji kakšen drug utemeljen razlog.
Določba 41. člena ZGD-1 ni kogentna. Že iz nje same je namreč razvidno, da lahko akt o ustanovitvi družbe prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopuščeno delovati v konkurenčni družbi.
merila avtorskega dela – narodno zabavna oddaja – avtorsko delo – duhovna stvaritev – stvaritev – individualnost – ideja – izraz ideje
Po stališču pravne teorije se glede elementa individualnosti pri avtorskem delu ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Ta pa lahko črpa iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva. Če pa avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno, iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko pravno varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo in za subjektivno novost. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tudi če je tožeča stranka črpala iz splošne kulturne dediščine, ni mogoče avtorsko pravno priznati avtorstva izvirni kombinaciji posameznih elementov avtorsko pravnega dela, kot je bilo že doslej obrazloženo.
Koncept oddaje tožeče stranke se je od drugih razlikoval v tem, da so ljudje v drugih oddajah sedeli, v oddaji tožeče stranke pa je bilo prešerno vzdušje, vse je potekalo v živo tako nastopajoči kot tudi glasba, v drugih oddajah so bili določeni deli posneti in so se posnetki predvajali v oddaji.
Sodišče vidi dodano vrednost v kombinaciji video razglednice in predstavitve kraja s strani župana ali druge znane osebnosti. Vključevanje gledalcev iz posameznih regij in predstavljanje zanimivih posebnežev, kar je treba razlikovati od glasbenih tekmovanj, še ni bilo videno v tipu narodno zabavnih oddaj. Zato je tudi temu elementu sodišče priznalo pomembno stopnjo individualnosti.
razdelitev premoženja upnikom – stroški stečajnega postopka – prevzem premoženja s strani upnika – soglasje za prevzem premoženja – pravica do pritožbe – pritožba proti sklepu – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – postopek s pritožbo – preizkus po uradni dolžnosti
Ker v obravnavanem primeru premoženje stečajnega dolžnika ne bo zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka, se v skladu z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje vseh stroškov, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Sorazmerni del teh stroškov pa mora glede na določila petega odstavka 226. člena ZFPPIPP nositi upnik, ki premoženje prevzame.
Določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Pritožba nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, saj je odločba izpodbojna zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tudi če stranka v pritožbi uveljavlja zgolj tiste pritožbene razloge, zaradi katerih se odločba ne more izpodbijati, stranki samo zaradi tega še ni mogoče odreči pravice do pritožbe.
Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnike po 374. členu ZFPPIPP, je po svoji naravi odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari. Zoper tako odločitev pa imajo stranke postopka, ki jim zakon daje procesno legimitacijo za vložitev pritožbe, pravico s pritožbo uveljavljati morebitne nepravilnosti zagrešene v postopku.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.
SPZ člen 44, 44/1, 77. ZPP člen 124, 124/1, 124/2, 124/4, 224, 224/1, 243, 247, 247/2.
ureditev meje – javno dobro – meja med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – podatki katastra – močnejša pravica – prepoved priposestvovanja javnega dobra – narok na kraju samem – zapisnik o naroku – nepodpisan zapisnik – pripombe na zapisnik – javna listina – izvedba dokaza z izvedencem – izločitev izvedenca
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, razen v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082177
ZPP člen 274, 333, 333/1. OZ člen 33, 33/5.
dedni dogovor – ničnost dednega dogovora – pravni interes za tožbo – razdružitev solastnega premoženja – predpogodba – rok za sklenitev glavne pogodbe – pritožba – dodatna predložitev dokumentacije v pritožbi – prekluzivni rok za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084681
SPZ člen 9, 40, 60, 64, 64/2. ZKP člen 220.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – dobra vera – domneva dobre vere – odplačnost posla – registracija dejavnosti prodajalca – standardna klasifikacija dejavnosti – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – zaseg predmetov
Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.