Tožeča stranka je torej izvrševala vlogo tako imenovanega slamnatega najemnika, ne da bi vlogo najemnika dejansko opravljala, vse pa z namenom, da bo tožena stranka z lažnim prikazovanjem, da ima za bencinski servis najemnika, pri banki lahko izposlovala podaljšanje iztekajočih se kreditov.
Nagib, zaradi katerega je tožena stranka ta dogovor sklenila, nedopusten. Če pa nedopusten nagib vpliva na odločitev enega pogodbenika, da sklene pogodbo, in če drugi pogodbenik za ta nagib ve, kot je bilo v obravnavanem primeru, je takšna pogodba nična (drugi odstavek 40. člena Obligacijskega zakonika, OZ).
URS člen 29. KZ člen 26, 26/1, 261, 261/3, 261/4. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/4, 148a, 148a/3, 371, 371/2, 402, 402/3.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – napeljevanje – nedovoljeni dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – uradni zaznamek o zbranih obvestilih od osumljenca – razlogi za sum – pouk o pravicah – privilegij zoper samoobtožbo – procesna jamstva – kršitev ustavnih pravic – prostovoljna odpoved pravicam – ekskluzijska sankcija – pravica do poštenega postopka – osredotočenost suma – kaznivost napeljevanja – limitirana akcesornost – zavrnitev pritožbe
V posledici opustitve pravnega pouka pred zbiranjem obvestil od osumljenca je že na pojmovni ravni prekršen privilegij zoper samoobtožbo, ne glede na to, kakšna je vsebina izjave, dane policiji.
Ekskluzijska sankcija zaradi kršitev ustavnih pravic velja v primerih, ko so bile prekršene ustavne pravice obdolženca, kot tudi takrat, ko je prišlo do kršitve ustavnih pravic drugih oseb.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in kolikšni so ti stroški.
Obveznost tožene stranke iz Dogovora, da zagotovi, da bo nepremičnina na dan prodaje prosta vseh bremen in obveznosti, odločilnega pomena. Pri tej obveznosti tožene stranke je šlo za sočasnost z izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke (na dan podpisa pogodbe bi tožeča stranka morala plačati kupnino, tožena stranka pa zagotoviti, da bi bile ob plačilu kupnine že izbrisane vse hipoteke). Zato je po presoji pritožbenega sodišča zelo pomembno vprašanje, kakšen je bil dogovor med strankama o tem, kako se bo ta sočasnost izpolnitve opravila. Če nobenega posebnega dogovora ni bilo, pa bi bilo potrebno ugotoviti, kakšno postopanje izhaja iz narave posla samega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Dolžnica bi lahko v tej fazi postopka, ko je postal sklep o izvršbi že pravnomočen, le še vložila ugovor, ki bi temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Takega dejstva, ki je časovno kasnejši od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi pa dolžnica ni navedla.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
Za verjetnost terjatve bi morala tožeča stranka z verjetnostjo izkazati utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz družbe A. A. d d. o. o. - kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala z verjetnostjo izkazati, da tožena stranka s svojim ravnanjem družbi A. A. d. o. o. povzroča škodo ali da za to obstoji kakšen drug utemeljen razlog.
Določba 41. člena ZGD-1 ni kogentna. Že iz nje same je namreč razvidno, da lahko akt o ustanovitvi družbe prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopuščeno delovati v konkurenčni družbi.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.
razdelitev premoženja upnikom – stroški stečajnega postopka – prevzem premoženja s strani upnika – soglasje za prevzem premoženja – pravica do pritožbe – pritožba proti sklepu – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – postopek s pritožbo – preizkus po uradni dolžnosti
Ker v obravnavanem primeru premoženje stečajnega dolžnika ne bo zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka, se v skladu z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje vseh stroškov, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Sorazmerni del teh stroškov pa mora glede na določila petega odstavka 226. člena ZFPPIPP nositi upnik, ki premoženje prevzame.
Določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Pritožba nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, saj je odločba izpodbojna zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tudi če stranka v pritožbi uveljavlja zgolj tiste pritožbene razloge, zaradi katerih se odločba ne more izpodbijati, stranki samo zaradi tega še ni mogoče odreči pravice do pritožbe.
Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnike po 374. členu ZFPPIPP, je po svoji naravi odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari. Zoper tako odločitev pa imajo stranke postopka, ki jim zakon daje procesno legimitacijo za vložitev pritožbe, pravico s pritožbo uveljavljati morebitne nepravilnosti zagrešene v postopku.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 394, 394-1, 394-2, 394-10.
predlog za obnovo postopka – prenos pristojnosti za odločanje – obnovitveni razlogi – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje v postopku – nov dokaz – novo dejstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev predloga za obnovo postopka
Pritožnik s svojimi navedbami uveljavlja kršitev pravice do nepristranskega sodišča, kar sodi v okvir obnovitvenega razloga iz 1. točke 394. člena ZPP. O utemeljenosti teh navedb je že pravnomočno odločeno.
povrnitev stroškov v družinskih sporih – povrnitev stroškov po prostem preudarku – prosti preudarek
Odločanje po prostem preudarku sicer temelji na presoji vseh okoliščin konkretnega primera, a ne tako, da se vse avtomatično vrednostno izenači in vsak trpi svoje stroške oz. jih trpijo vsi po enakih deli. Prosti preudarek tudi ni nekaj arbitrarnega, ampak nujno vključuje hierarhično vrednotenje posameznih odločilnih okoliščin vsakega konkretnega primera v njihovem medsebojnem razmerju in v razmerju do zaključkov sodnega postopka.
Sodišče je pri presoji upravičenega interesa posameznega udeleženca postopka presojalo dejavnost, s katero se ti ukvarjajo, njihovo usposobljenost za delo z nepremičninami, stanovanjske razmere, osebne potrebe, dosedanje delo na kmetiji in vlaganja v nepremičnine.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - prihod na narok - pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo že s prejšnjim sklepom, zoper katerega dolžnik ni vložil pritožbe, in vsi pritožbeni razlogi, ki jih navaja v pritožbi zoper sklep o končanju stečajnega postopka, so zaradi tega pravno nepomembni.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.